V Ljubljani je pred dnevom Zemlje potekala vsakoletna čistilna akcija. Začela se je ob 9. uri pri Ribiškem domu Barje, zaključila pa ob 14. uri v okolici Tromostovja. Iz Ljubljanice so potapljači ob pomoči lokalnih prebivalcev tudi letos potegnili več kot tono odpadkov. Med drugim kolesa, prometne znake, gostilniške mize in celo skuter. 

Predsednik potapljaškega društva Vivera Miro Potočnik se je po analizi uspešnosti akcije zahvalil vsem sodelujočim in dejal: "Čistilno akcijo izvajamo že 28. let in veseli me, da vsako leto opažam manj smeti. Ni več toliko vej in umazanije, ki bi se kopičila ob urbanem delu Ljubljanice, prav tako v reki ne opažamo toliko koles in smetnjakov kot nekoč. Nad rezultatom sem zelo pozitivno presenečen, zato smo si za naslednje leto zadali cilj, da območje čiščenja še nekoliko razširimo ter se spustimo proti zapornicam, nižje od Livade in ljubljanske tržnice."

Čistilno akcijo je na Čevljarskem mostu spremljal tudi kulturni program, ki je v glavno vlogo postavil Urško in Povodnega moža. Ob poldnevu je v bližini Tromostovja Povodni mož simbolno popeljal svojo Urško v Ljubljanico, s čimer so želeli v prestolnici opozoriti na naš odnos do narave in okolja.

Potekale so tudi različne delavnice, med drugim delavnica izdelovanja papirja iz invazivnih rastlin ter predstavitev mobilnega servisa koles. Da bo očiščeno mesto še lepše, je Turizem Ljubljana mimoidočim razdelil 1500 cvetočih in medovitih rož.

Z današnjim dogajanjem se sicer v prestolnici zaključuje akcija Za lepšo Ljubljano, ki poteka vsako leto med 22. marcem, svetovnim dnevom vode, in 22. aprilom, dnevom Zemlje.

Stopnjo izginjanja ogroženih živalskih in rastlinskih vrst še vedno lahko upočasnimo

Po vsem svetu bomo v ponedeljek obeležili dan Zemlje, letos je ta še posebej posvečen zaščiti ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Smo v obdobju največjega izumrtja vrst v zadnjih 60 milijonih let, hitro izgubljanje pa je posledica človeške dejavnosti, so opozorili koordinatorji dneva, Earth Day Network.

Dobra novica je, da lahko stopnjo izginjanja še vedno upočasnimo, številne ogrožene vrste pa lahko okrevajo. A delovati moramo skupaj in zgraditi globalno gibanje potrošnikov, volivcev, izobraževalnih delavcev, verskih voditeljev in znanstvenikov, ki bodo zahtevali takojšnje ukrepanje, še izpostavljajo pobudniki.

Vsi, vladne in nevladne ustanove ter posamezniki, si lahko vsak dan lahko prizadevamo za trajnostno naravnan razvoj, zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet, pa so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za okolje in prostor.

"Imamo samo en planet, ki si ga delimo z raznovrstno rastlinsko in živalsko populacijo, ki jo je zaradi našega ravnanja vedno manj. Vse oblike življenja so enakovredne in neprecenljive! Spremenimo naše ravnanje, da na koncu ne ostanemo sami," je pozval okoljski minister Simon Zajc.

Predsednik države Borut Pahor se je v okviru dogodkov ob svetovnem dnevu Zemlje danes udeležil otvoritve vhodnega portala v pragozd Rajhenavski Rog, kjer se bo odvil tudi vzdržljivostni pohod po medvedovih stopinjah.

Ideja za obeležitev dneva, posvečenega okolju, se je sicer porodila ameriškemu senatorju iz Wisconsina Gaylordu Nelsonu, potem ko je videl posledice ogromnega razlitja nafte v kalifornijski Santa Barbari leta 1969. 22. aprila 1970 se je tako 20 milijonov Američanov podalo na ulice, v parke in avditorije in zahtevalo varno okolje in trajnostno ravnanje z njim.

Leta 1990 je bil dan Zemlje prvič globalen, mobiliziral je 200 milijonov ljudi v 141 državah in znova pripeljal okoljska vprašanja na globalno politično agendo. Dandanes ga obeležujemo po vsem svetu, po oceni Earth Day Network v skoraj 200 državah. Prihodnje leto bomo proslavili 50. obletnico prvega dneva Zemlje.