"Val podnebnih stavk je prvotno zajel svet na pobudo mladih, vendar ga moramo nadaljevati vsi, saj nam lahko uspe le s skupnim bojem," poudarjajo v iniciativi Mladi za podnebno pravičnost.

Začelo se je na odprtem uvodnem sestanku Mladih za podnebno pravičnost, kjer se je zbralo vsaj 120 mladih. Skupnost se zdaj širi iz dneva v dan in vse kaže, da se bo tako tudi nadaljevalo. 

Zato pozivajo vse, da se samoorganizirajo v okviru lokalnih skupnosti, šolskih razredov in prostočasnih krožkov ter tako doprinesejo k nastajajočemu podnebnemu gibanju.

V petek, 15. marca 2019, bodo ekološko ozaveščeni mladi tako protestno zapustili šolske klopi in se pet do dvanajstih zbrali na Kongresnem trgu v Ljubljani. Kot poudarjajo v iniciativi, je to le ena od aktivnosti, ki jo načrtujejo v boju za podnebno pravičnost. S članico iniciative, 22-letno Aljo smo se pogovarjali o nujnosti takojšnjega in pravičnega reševanja okoljske krize. 

Kako je nastala iniciativa mladih, ki se bo 15. marca odločno podala na ulice z zahtevami po ukrepanju za naš planet?

Iniciativa je nastala na pobudo okoljskih aktivistov iz delovnega odbora za okoljevarstvo študentskega društva Iskra. V želji po povezovanju med različnimi mladimi okoljskimi aktivisti in aktivistkami ter gradnji širšega in močnega gibanja smo novembra 2017 vzpostavili iniciativo Mladi za podnebno pravičnost (MZPP). Politične elite in partikularni kapitalski interesi mladim prek podnebnih sprememb uničujejo prihodnost in temu se je treba upreti. Decembra 2017 je v javno obravnavo prišel predlog Energetskega koncepta Slovenije (EKS), krovni dokument za razvoj energetike v Sloveniji za naslednjih nekaj desetletij. Ker je bil dokument po našem mnenju podnebno nezadosten, smo se v iniciativi odločili, da moramo ukrepati.

Zakaj je predlog nezadosten?

Predlog upošteva prepočasno znižanje količine toplogrednih plinov, je nepravičen do mladih, škodljiv za naravo, ne spodbuja energetskih objektov v skupnostni lasti (tj. demokratizacije energetike), ni predvidel pravičnega plana prestrukturiranja za delavce v TEŠ in Premogovniku Velenje, zato smo se v iniciativi odločili, da moramo ukrepati.

Kakšni so bili prvi koraki?

Decembra 2017 smo po različnih fakultetah Univerze v Ljubljani in gimnazijah v Ljubljani organizirali skupščine, na katerih smo obravnavali ta energetski predlog vlade. Demokratično smo izglasovali skupne zahteve, ki smo jih nato poslali na ministrstvo, in se udeležili sestanka, kjer smo jasno izrazili nestrinjanje s predlogom EKS in podali pozitivne rešitve, sprejete na skupščinah. Kampanja je izhajala iz razmišljanja, da je energetsko področje tako pomembno za našo prihodnost, da ga moramo demokratizirati in da sprejemanje strateških energetskih investicij ne sme biti prepuščeno peščici posameznikov in ozkim profitnim interesom. Kampanja proti Energetskemu zakonu Slovenije je bila začetna kampanja Mladih za podnebno pravičnost.

Kako sicer ocenjujete angažiranost mladih na področju podnebnih sprememb v Sloveniji?

V zadnjih tednih se je izkazalo, da je angažiranost mladih za spopadanje z okoljsko krizo v Sloveniji izjemna. Aktivirali smo se mladi različnih starosti, tako študentje kot tudi srednješolci, h gibanju pa se je aktivno priključilo tudi nekaj osnovnošolcev. Imamo znanje, zahtevamo spremembe in pripravljeni smo se boriti, da jih dosežemo.

Koliko mladih ste pritegnili in ali računate, da se bo skupnost širila?

Skupnost se širi iz dneva v dan in vse kaže, da se bo tako tudi nadaljevalo. Začelo se je na odprtem uvodnem sestanku Mladih za podnebno pravičnost, kjer smo se v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova zbrali v velikem številu, vsaj 120 mladih. Do danes se je organizacijska skupina številčno še povečala in skupaj gradimo gibanje naprej. Zgolj štiri dni po ustvarjenju Instagramovega profila Mladi za podnebno pravičnost, ki ga je ustvarila dijaška sekcija gibanja, ima ta že več kot 1800 sledilcev. Skupnost mladih se širi tudi v globalnem merilu. Občutki ob tako hitro razširjajočem se gibanju mladih, ki se zavedamo nujnosti sprememb in jih imamo voljo doseči, so izvrstni. As. dr. Luka Omladič je po uvodnem srečanju dejal: ''Je panika, ampak tudi ni panike, ker vas je toliko tukaj.'' Za našo prihodnost gre in prav nič drugega nam ne preostane, saj kljub jasnim sporočilom znanstvenikov in že vidnim posledicam podnebnih sprememb odločevalci ne naredijo dovolj.

Katere okoljske težave želite nasloviti?

Ko govorimo o podnebni pravičnosti, govorimo o socialno-ekonomskem sistemu, v katerem lahko vsak živi dostojno in kakovostno življenje. Naše gibanje torej ne naslavlja le direktnih podnebnih ukrepov, kot so zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, zaustavitev višanja globalne temperature in ohranjanje biodiverzitete, temveč zahteva spremembe v sistemu, ki nas je zaradi interesov peščice privedel do okoljske krize.

Ne borite se torej le za mlade, ampak za vse?

Borimo se za dostojno življenje delavcev, kmetov, revnih in drugih ranljivih skupin, ki prvi in najbolj občutijo posledice podnebnih sprememb, in seveda za prihodnost mladih in generacij, ki prihajajo za nami. Nič krivi bomo nosili posledice preteklega in današnjega sistematičnega uničevanja okolja.

K delu ste pristopili izjemno resno in oblikovali več konkretnih zahtev – jih lahko nekaj predstavite?

Konkretne zahteve, ki smo jih oblikovali, so zahteva po takojšnjem razogljičenju Slovenije v skladu z omejitvijo rasti povprečne globalne temperature na največ 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, ukrepi za zmanjševanje porabe energije, zagotovitev pravičnega in konkretnega plana za delavce in skupnosti, odvisne od fosilnih goriv, na nizkoogljične vire ter spodbujanje kvalitetnih in dostojnih zelenih delovnih mest. Zahtevamo sprejemanje ukrepov za spodbujanje javnega prometa, kolesarjenja in pešačenja ter polnovredno, pretežno rastlinsko in lokalno prehrano. Ob tem zahtevamo ukrepe, ki spodbujajo človeku in okolju prijazno proizvodnjo in potrošnjo. Gospodarstvo Slovenije mora preiti na pravično krožno gospodarstvo, ki je trajnostno naravnano in ne temelji zgolj na zasledovanju rasti bruto domačega proizvoda, temveč se ravna tudi po alternativnih merilih resničnega razvoja družbe (okoljski odtis, delež prebivalstva pod pragom revščine ipd.).

Ali se boste v iniciativi ukvarjali tudi z možnimi rešitvami?

Vzpostavili smo uredniško skupino, ki pripravlja daljšo obrazložitev naših zahtev. Tam bomo tudi konkretizirali nekatere predlagane ukrepe. Ob tem smo se dogovorili, da bomo po protestu vzpostavili nekaj vsebinskih delovnih skupin (verjetno razdeljenih po vsebinskih področjih – kmetijstvo, energetika ipd.), ki bodo pripravljale rešitve. Nenazadnje pa je treba tudi poudariti, da o podnebnih spremembam in rešitvah nanje govorimo že najmanj 30 let, tako da primarni problem ni v pomanjkanju rešitev, temveč v pomanjkanju politične in gospodarske volje. Peščici ljudi odgovarja obstoječe stanje in ga ohranja. Zato je tudi eden naših ključnih ciljev pritisk na odločevalce po takojšnjem in pravičnem ukrepanju na področju podnebnih sprememb. 

O čem ste se poleg napovedanih protestov pogovarjali ob ustanovitvi iniciative?

Pogovarjali smo se o dolgoročnem delovanju in ciljih. Napovedan protest je le ena od akcij, ki smo se jo odločili organizirati v okviru gibanja. Naš cilj je dolgoročno kontinuirano delovanje, ki vključuje izobraževanje na področju okoljskih in z njimi povezanih družbenih tematik, vključevanje mladih in organizacijo aktivnosti, prek katerih bomo dosegli to, kar zahtevamo. Temu tudi prilagajamo naše delovanje. Vzpostavili smo bralni krožek, katerega namen je na srednji in dolgi rok izobraziti in opolnomočiti mlade pri razumevanju, reflektiranju in kritičnem obravnavanju podnebne krize in iskanju naprednih rešitev nanjo.

Organizirali boste torej podnebne proteste mladih. Kako bo videti ta dogodek in kako se boste nanj pripravili?

Priprave na protest potekajo že vse od petka, 22. 2., ko je na uvodnem srečanju MzPP več kot 120 mladih kot enega izmed medijev za doseganje želenih sprememb izbralo protest. Ustanovili smo več delovnih skupin (za koordinacijo, PR, vsebino, teren, kreativne akcije, dijaško sekcijo), ki pripravljajo svoje zadeve za protest. Tako se je v zadnjem času pisalo vsebinske zahteve našega gibanja, pisalo članke, skrbelo za ažurno poročanje na družbenih omrežjih, dajalo izjave medijem, pripravljalo kreativne intervencije v prostoru, oblikovalo letake in plakate in tako dalje. Prejšnji petek, 3. 3. 2019, smo imeli tudi vsebinsko srečanje, ki se ga je udeležilo več kot 80 mladih in na katerem smo izglasovali 10 krovnih zahtev za protest 15. 3. Ta se bo začel odvijati ob 11.55. Zbrali se bomo na Trgu Zvezda, nato bomo naredili pohod po Ljubljani in končali protest pred vlado. Tiste, ki se nam ne morete pridružiti v Ljubljani, pa bi radi sodelovali v globalnem podnebnemu gibanju, pozivamo, da se organizirate v svojem lokalnem kraju.

Ali nameravate v gibanje privabiti tudi strokovnjake?

Trenutno nimamo stikov s strokovnjaki, če s tem razumemo starejše posameznike in posameznice, zaposlene na področju okolja in podnebnih sprememb, ko pa se bomo v celoti in primarno posvetili pripravi konkretnim ukrepom, pa jih bomo verjetno poklicali za nasvete, podatke in podobno. Ob tem imamo znotraj gibanja nekatere vsebinsko zelo podkovane študente in študentke, ki pomagajo in soustvarjajo vsebino.