Kot smo poročali, so neznanci na Litijski cesti v okolici Ljubljane ob cesti in gozdu 18. maja odvrgli veliko količino smeti. Videti je, kot da so jih odložili kar s tovornjaki. Občinski inšpektorji so takrat sprožili postopek, da bi našli krivca za onesnaževanje.

Primer še vedno preiskuje tudi policija. Kot so nam sporočili iz PU Ljubljana, kriminalistična preiskava v zvezi z dogodkom še ni končana, a to ni razlog, da pristojni ne bi mogli urediti odvoza smeti. Te so namreč še včeraj vedno čakale na odvoz, v okolici pa se je širil smrad.

Če kršitelja ne bodo našli, bo odločba za odstranitev izdana lastniku zemljišča

Na vprašanje, zakaj po mesecu dni za odpadke še vedno ni bilo poskrbljeno, saj stanje povrhu vsega poslabšujejo še poletne temperature, od ljubljanske občinske inšpekcije nismo dobili jasnega odgovora.

O tem smo jih sicer spraševali že 28. maja in 6. junija in takrat so nam odgovorili, da "za odpadke še ni bila odrejena odstranitev, saj neposrednega povzročitelja ni bilo mogoče določiti. Zakon o varstvu okolja določa, da morajo odpadke odstraniti lastnik zemljišča ali drugi posestnik v primeru, da povzročitelj ni znan. Postopek teče v sodelovanju s Policijo. Odločba za odstranitev odpadkov bo izdana takoj, ko bo znan povzročitelj. Če tega ne bo mogoče določiti oziroma se ga ne bo v doglednem času, bo odločba izdana lastniku zemljišča. Na območju, kjer so odloženi odpadki, so lastniki zemljišč Republika Slovenija, ena pravna oseba v likvidaciji in ena fizična oseba."

Ker nam takrat niso znali povedati, kdaj približno se bo to zgodilo, smo mesec po tem, ko so bili odpadki še vedno tam, kjer so jih najverjetneje odložili tovornjaki, včeraj znova naslovili vprašanja na MOL. Kot so nam odgovorili, so k reševanju zadeve pristopili tako, da so uvedli inšpekcijski postopek, v katerem so bili odpadki z lokacije v celoti odstranjeni. 

To smo preverili tudi na terenu, kjer smo izvedeli, da naj bi smeti počistili včeraj. 

Ekologi brez meja: frekvenca nadzora inšpekcijskih služb prenizka in odzivnost slaba

Za komentar smo zaprosili tudi društvo Ekologi brez meja, kjer pravijo, da opažajo, da je frekvenca nadzora inšpekcijskih služb prenizka in odzivnost slaba: "Občasno se dogaja, da samo potrditev prijave dobimo šele po enem mesecu, kar se ne šteje niti za začetek postopka. Kasneje kot inšpektorji obravnavajo prijavo na terenu, težje je zbrati dokaze zoper kršitelja. Po naših izkušnjah se primeri tudi veliko hitreje rešijo, kadar jim pozornost posvetite mediji."

Ljudje se velikokrat bojijo prijaviti kršitelje, saj so ti agresivni

"Kakršnokoli odmetavanje odpadkov v naravi je nesprejemljivo, predvsem pa nezakonito, in storiti moramo vse, da se to ne dogaja." Kot opozarjajo, se ljudje velikokrat bojijo kršiteljev, ki so tudi agresivni, in posledično se ne odločajo podati prijave ali pomagati v postopkih: "Ekologi brez meja nudimo pomoč ljudem pri prijavah divjih odlagališč, kjer zakrijemo njihovo identiteto."

Divja odlagališča ena izmed oblik okoljskega kriminala

Divja odlagališča so ena izmed oblik okoljskega kriminala in eden izmed sindromov bolezni sistema ravnanja z odpadki, svarijo Ekologi brez meja. Kot dodajajo, predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj odpadki, odloženi na njih, pogosto vsebujejo nevarne snovi. Te lahko prodrejo tudi v podtalnico in nepovratno onesnažijo vire pitne vode. Divja odlagališča kvarijo izgled krajine in s tem zmanjšujejo kvaliteto bivanja ter imajo neposredne negativne ekonomske učinke – zmanjšujejo privlačnost turističnih območij, zmanjšujejo vrednost nepremičnin in zahtevajo visoka sredstva za sanacijo. Zavedati se moramo, da je najdražji tisti odpadek, ki ga najdemo v naravi, najboljši pa tisti, ki sploh ne nastane, še opozarjajo.

Spomnimo: Na cesti v besniško dolino v okolici Ljubljane se je konec maja pojavil ogromen kup komunalnih odpadkov, ki jih je nekdo tam nezakonito odložil. Smeti so neznanci odvrgli tik ob cesti in gozdni poti. Občani, ki so smeti opazili, so o tem takoj obvestili inšpekcijo in policijo.