Aktivisti Greenpeace Slovenija so na Prešernovem trgu v Ljubljani zažgali več metrov velik rekvizit Zemlje in s spremljajočim umetniškim programom začeli kampanjo Podnebni zločin. Kampanja Podnebni zločin je zasnovana kot detektivka, v kateri smo na lovu za podnebnim zločinom. S kreativnim komunikacijskim pristopom želijo nagovoriti kar največji krog ljudi, pojasnjuje Sara Kosirnik iz Greenpeace Slovenija: "Že na prvi terenski akciji v Ljubljani smo, poleg zažiga rekvizita Zemlje, v intervencijo vključili tudi tri ulične performerje in dva mlada igralca, Nejca Jezernika in Danija Petkovića, ki sta s snemalno ekipo  posnela tudi prvega v seriji videov. Snemamo namreč kratko satirično detektivko, ki jo bomo v času trajanja kampanje po delih objavljali na naših družbenih omrežjih," so razkrili.

Do zaključka kampanje, ki bo na dan Zemlje, 22. aprila, bodo izvedli še več terenskih akcij, kjer se želijo o tematiki predvsem pogovarjati z ljudmi na ulici in že danes je bilo jasno, da imajo ljudje o tem veliko za povedati, pravi Kosirnikova.  

"Če pa bi s prstom morali pokazati na enega samega krivca za podnebni zločin, je to trenutni ekonomski sistem, ki pri zasledovanju dobička uničuje planet in vsa živa bitja na njem. V razpravah o reševanju podnebne krize se to vprašanje ne naslavlja v zadostni meri. Vsakomur je najbrž jasno, da ideja eksponentne rasti na planetu z omejenimi viri ni dolgoročno vzdržna. Na neki točki se bo treba ustaviti in premisliti razumevanje razvoja," izpostavlja Sara Kosirnik.

Odločevalci naj začnejo poslušati znanost 

Kot izpostavlja, se v Greenpeace predvsem zavzemajo za to, da bi odločevalci končno začeli poslušati znanost: "Ta pa nam jasno pravi, da se morajo rezi emisij zgoditi takoj. Nedavno izdano IPCC poročilo navaja, da nas bo trenutni tempo pripeljal do dviga povprečne globalne temperature za 3,3 stopinje Celzija, ustaviti pa se moramo pri 1,5 stopinje. Cilji Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah so še dosegljivi, če se ukrepanja lotimo danes. Prioritete bi morale biti tranzicija energetike in mobilnosti, zmanjšanje rabe energije in pa pravičen ter solidaren prehod v podnebno nevtralno družbo. Pravičnost in solidarnost sta tu izjemnega pomena – ne smemo namreč dopustiti, da bi najšibkejši v naši družbi plačali najvišjo ceno. S tem mislim tako na pravičen prehod naših premogovne regije kot tudi na prebivalce globalnega juga, za katere vemo, da že danes tudi z življenji plačujejo ceno podnebne krize." 

Če ne ukrepamo, nas čaka črn scenarij

Potrebna bo kolektivna sprememba v razmišljanju in delovanju, pri čemer so odločevalci prvi na seznamu, poudarja Kosirnikova: "Prihodnost, ki bo pravična do vseh, je možna le z uvedbo transparentnih, solidarnimi in vključujočih politik, ki bodo reševanje podnebne krize postavile v središče svojega delovanja. Če ne ukrepamo, nas čaka črn scenarij. Generacijam za nami bomo zapustili opustošen planet, v svoj zagovor bomo lahko povedali, da znanosti nismo zmogli poslušali, ker smo bili preveč osredotočeni na rast in profit." 

Cilji Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah so še dosegljivi, vendar pod pogojem, da ukrepamo takoj in res celostno. Za leporečja in polovičarstvo ni več prostora. Od odločevalcev pričakujemo, da začnejo podnebno krizo jemati resno – vsaka politična odločitev mora biti sprejeta z mislijo, da živimo v krizi in da jo vsako dejanje po starih vzorcih le še poglablja, sporočajo iz okoljske organizacije Greenpeace.