Podnebne spremembe so posledica izpustov toplogrednih plinov v ozračje. To je jasno kot beli dan. Zato si države po vsem svetu vsaka po svoje prizadevajo zmanjšati te izpuste z uporabo obnovljivih virov in varčnejšo porabo energije. Obnovljivi viri energije (vetrna, sončna in hidroenergija, energija oceanov, geotermalna energija, biomasa in biogoriva) so naravna alternativa za fosilna goriva in pomagajo znižati emisije toplogrednih plinov, diverzificirati oskrbo z energijo in zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, zlasti nafte in premoga. Prvi ponudniki tako imenovane zelene energije so se pojavili v 90. letih prejšnjega stoletja, največji poudarek pa je bil (in ostaja) pridobivanje električne energije iz obnovljivih energetskih virov, kot so hidroelektrarne, vetrne in sončne elektrarne. V Sloveniji imamo dovolj kapacitet za izkoriščanje vseh treh virov, najbolj pa za zdaj izkoriščamo sonce, zlasti z domačimi mikro sončnimi elektrarnami, ki so v precejšnjem porastu in katerih gradnjo spodbuja tudi država, so nam pojasnili pri dobavitelju električne energije GEN-I.
Seveda je za uresničitev zadanih ciljev treba ustvariti okolje, ki bo spodbujalo prehod na nizkoogljično gospodarstvo. Evropska komisija je zato kmalu zatem podala ključne predloge za uresničitev ciljev EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Leta 2015 je predstavila predlog za reformo sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), da bi lahko energetski sektor in energetsko intenzivne panoge dosegli potrebno zmanjšanje emisij. Poleti 2016 je podala predloge za hitrejši prehod na nizkoogljično gospodarstvo v drugih ključnih sektorjih evropskega gospodarstva. 30. novembra leta 2016 pa je javnosti razkrila še zadnje ključne sestavine, potrebne za popolno uresničitev okvira podnebne in energetske politike do leta 2030, predvsem na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti: pod nazivom Čista energija za vse Evropejce je predstavila izjemno obsežen sveženj 8 zakonodajnih predlogov oziroma tako imenovani zimski energetski paket, ki vključuje revizije in spremembe vseh pomembnejših zakonodajnih dokumentov na EU-ravni, ki se dotikajo področja energetike. Tako naj se Evropa ne bi samo prilagodila prehodu na čisto energijo, temveč da bi prevzela vodilno vlogo in postavila energetsko učinkovitost na prvo mesto ter zagotovila primerno ponudbo za potrošnike.Cilj EU: 32 odstotkov zelene energije do 2030!
Namen paketa so med drugim čista energetska tranzicija, znižanje emisij ogljikovega dioksida, boljše možnosti vključevanja civilne družbe v energetski sektor in zniževanje energetske uvozne odvisnosti. EU se je zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala emisije ogljikovega dioksida za najmanj 40 odstotkov, hkrati pa modernizirala gospodarstvo ter zagotovila delovna mesta in gospodarsko rast za vse evropske državljane. Na osrednje mesto energetskih trgov prihodnosti je postavila odjemalce, ki naj bi dobili več možnosti dobave, dostop do zanesljivih orodij za primerjavo cen energije in možnost za proizvodnjo lastne električne energije. Zakonodajni predlogi v okviru paketa Čista energija za vse Evropejce zadevajo energetsko učinkovitost, energijo iz obnovljivih virov, zasnovo trga električne energije, zanesljivost oskrbe z električno energijo in nova pravila za upravljanje energetske unije.
Poleg tega je Komisija predlagala še novo usmeritev okoljsko primerne zasnove, strategijo za povezano in avtomatizirano mobilnost ter ukrepe za pospeševanje inovacij na področju čiste energije in obnovo zgradb v Evropi. Že junija 2018 je bil dosežen politični dogovor med Komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom o zakonodajnih aktih, ki določajo nove cilje EU na področju spodbujanja rabe obnovljivih virov energije (OVE) in energetske učinkovitosti, Parlament pa je zakonodajo dokončno potrdil novembra leta 2018. S tem je potrdil spremembe evropske direktive o energiji iz obnovljivih virov, ki zdaj vsebuje zavezujoč cilj o deležu zelene energije, ki naj bi v Evropi do leta 2030 znašal 32 odstotkov. Zakonodaja prav tako predvideva nove finančne spodbude za pridobivanje energije iz obnovljivih virov.
Kako so ukrepi videti v praksi?
Parlament in Svet EU sta se torej že sporazumela o zavezujočem cilju, v skladu s katerim bo morala EU do leta 2030 porabo energije zmanjšati za 32,5 odstotka. To ne bo le zmanjšalo izpustov, ampak tudi znižalo stroške uvoza energije, ki trenutno znašajo 350 milijard evrov letno. Ker je EU povečevanje deležev obnovljivih virov energije deloma prepustila državam članicam, so se te podviga lotile vsaka po svoje. Slovenija je imela po podatkih Eurostata leta 2016 v celotni porabi energije 21,3-odstotni delež obnovljivih virov energije, do leta 2020 naj bi ga povečala na 25 odstotkov. Enega večjih preskokov k razmišljanju o porabi električne energije je pri nas povzročila že odločitev o označevanju energetske porabe posameznih gospodinjskih aparatov, sledile so energetske izkaznice stavb, avtomobilov ter z njimi povezane gume.
Trenutno so v porastu gradnje lastnih mikro sončnih elektrarn, ki v večini primerov pokrijejo vse energetske potrebe stanovanjske hiše. Nabave tovrstne investicije se je najbolje lotiti v paketu 'na ključ', kjer ponudnik za vas opravi celoten postopek: od začetnega svetovanja, izračuna ustrezne velikosti, ogleda lokacije gradnje, ureditve dokumentacije in soglasij pa vse do montaže in priklopa sončne elektrarne na distribucijsko omrežje električne energije oz. predaje sončne elektrarne kupcu. V Sloveniji je tovrstno celostno storitev leta 2016 kot prvi ponudil GEN-I, in sicer s projektom GEN-I Sonce, ki za odjemalca uredi vse, kar ta potrebuje za zagon lastne mikro sončne elektrarne, obenem pa mu omogoča tudi sklenitev paketa vzdrževanja elektrarne, ki vsebuje sprotni odziv, tedenske preglede delovanja elektrarne z daljinskim nadzorom in fizični pregled vsaki dve leti.
Energetska prihodnost: zelena energija, 'pametna' omrežja in umetna inteligencaNova Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki je v veljavo stopila 1. maja, gradnjo mikro sončnih elektrarn omogoča tudi tistim odjemalcem, ki zaradi slabše usmerjene strehe, premajhne površine te, bližine ovir, ki bi lahko senčile sončno elektrarno ipd., nimajo pogojev za gradnjo sončne elektrarne za samooskrbo na lastnem objektu. Ti bodo od zdaj namreč ob soglasju obeh vpletenih strani lahko koristili streho sosednjega objekta, če bodo gradnjo dopuščale tehnične in zakonske omejitve. Ista uredba bo omogočila samooskrbo z zeleno energijo tudi večstanovanjskim stavbam, s čimer bodo tudi odjemalci v blokih dobili priložnost, da se izognejo prihodnjim podražitvam elektrike in lažje pristopijo k zeleni transformaciji. Podjetje GEN-I je na Jesenicah denimo že postavilo prvo sončno elektrarno na bloku s 23 stanovanji, ki ima 36,7 kW moči, letno pa bo proizvedla 37.000 kilovatnih ur zelene električne energije. Na letni ravni bo znižala emisije ogljikovega dioksida za 17 ton, omogočila pa bo za dobrih 4.500 evrov letnih prihrankov pri rabi električne energije.
V prihodnje bo veliko pozornosti namenjene tudi energetski učinkovitosti stavb, ki sodijo med največje porabnike energije v EU: za ogrevanje, hlajenje in druge dejavnosti porabimo kar 40 odstotkov vse porabljene energije. Danes naj bi bilo kar 75 odstotkov stavb v EU energetsko neučinkovitih, zato je Evropski parlament aprila 2018 podprl zakonodajo o energetski obnovi stanovanjskih in drugih stavb, kar bo povečalo njihovo energetsko učinkovitost. Cilj je, da v letu 2050 stavbe v EU v ozračje skoraj ne bi več izpuščale toplogrednih plinov in bi bile energetsko nevtralne – to pomeni, da bi proizvedle toliko energije, kot bi je porabile. Zelene in pametnejše stavbe bi znižale stroške za stanovalce in pomembno prispevale k znižanju izpustov toplogrednih plinov.
Vsekakor gre razvoj tehnologije v smer zmanjševanja porabe električne energije s fosilnimi gorivi in nadomeščanje te z obnovljivimi viri energije. Veliko truda je vloženo tudi v izdelovanje električnih avtomobilov, saj ti predstavljajo največjo potrato oziroma neizkoriščenost energije. Motorji z notranjim izgorevanjem izkoristijo le 20 % vse energije, ki jo vložimo za premikanje avta, medtem ko električni avtomobili ta delež izkoriščenosti dvignejo na 60 odstotkov. Tudi na tem področju je slovenski ponudnik energije GEN-I, ki je z vstopom v leto 2019 postal vodilni promotor zelene transformacije in jo želi omogočiti čim širšemu segmentu ljudi. Tudi e-mobilnost je del njegove razvojne usmeritve. Cilj je gradnja domače sončne elektrarne, ki bo opremljena z lastno polnilnico, tako da bo uporabnik električnega vozila lahko sam doma proizvajal zeleno energijo za svoj avtomobil in bo imel 'gorivo' praktično zastonj.
Električna omrežja se bodo morala torej v bližnji prihodnosti vsekakor močno spremeniti. Z decentralizacijo, ki prihaja, bomo namreč potrebovali precej 'pametnejše' omrežje. Prej je vsa električna energija tekla od ene ogromne elektrarne med tisoče in tisoče uporabnikov, zdaj pa nastaja povsem nov razred potrošnikov, ki hkrati tudi pridobivajo elektriko, pa naj bo to s sončnimi celicami na strehi ali pa z drugimi načini. In omrežje bo moralo biti vedno bolj zmogljivo pri usklajevanju tega. Iz enosmernega se spreminja v dvosmerno in namesto redkih vstopnih točk energije mora usklajevati stotine, tisoče, milijone vstopnih točk. A to je nujno, če hočemo omogočiti prehod na nov način oskrbe z energijo. Ob tem bo na prizorišče stopila tudi večja uporaba umetne inteligence. Omrežja in porabniki bodo že v bližnji prihodnosti opremljeni z nešteto senzorji, ki bodo merili vse mogoče. In umetna inteligenca bo v ogromnih količinah podatkov iskala vzorce ter ves čas izboljševala učinkovitost upravljanja omrežja. Se sliši kot znanstvena fantastika? V resnici nas vse to čaka že za naslednjim vogalom! In cilj vseh teh sprememb: do leta 2050 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 80–95 % glede na vrednosti iz leta 1990!
Sponzorirana vsebina
