Električna mobilnost pri nas dobiva nekaj zagona. Pri Elektru Ljubljana, kjer so prvo polnilnico postavili pred 10 leti, so v tem obdobju zabeležili 90.000 brezplačnih polnjenj. Samo lani pa skoraj polovico - oziroma 42.000.

"10 let je bil to naš prispevek k ozaveščanju pri prehodu na čisto energijo k čistemu okolju," ob tem pravi predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič.

Toda, ker so s tem povezani rastoči stroški, je zastonjkarstva tudi za tiste, ki vozijo čistejša vozila, očitno konec.

Ali bo odločitev podjetja v večinski lasti države ustavila svež veter elektrifikacije? Ne, so prepričani v podjetju, ki si lasti skoraj tretjino vseh v Slovenskih e-avtomobilov. "Tisti, ki smo doslej kupovali e-vozila, jih nismo zato, ker se je dalo na določenih polnilnicah polniti zastonj. Mislim, da je tukaj za hitrost tega prehoda bistvena naša miselnost in motivatorji ali pa demotivatorji," pa pravi direktor podjetja Avantcar Matej Čer.

Zneski so tako majhni, da so praktično nepomembni, pa dodaja starosta električnih avtomobilov pri nas Andrej Pečjak iz inštituta Metron. "Nobenega smisla ni, da bi zdaj lastniki parazitirali tisti evro, dva. Če gledamo, da je kilovatna ura med 8 in 15 centi in da je povprečno polnjenje 20 kilovatov, potem govorimo o evru, dveh evrih," pravi.

Kdaj bodo brezplačna polnjenja ukinili tudi drugod po Sloveniji, še ni znano, bo pa država morala bolj odločno stopiti na pot elektrifikacije prometa, če želi doseči zastavljeni cilj 12 odstotkov do leta 2030. Za zdaj namreč nismo še niti na enem odstotku.