Vse skupaj se je začelo decembra lani, ko je padla ideja, da bi Elan v svoji naravnanosti k trajnostnem razvoju naredil še en korak več oziroma dlje. "Oblikovali smo skupino, v kateri smo se zbrali navdušenci za okolje in prišli na idejo, da bi se povezali z lokalno skupnostjo in naredili še nekaj dodatnega ne samo znotraj podjetja. Kontaktirala sem vodjo Zavoda za gozdove z območne enote Bled, Andreja Avseneka, ki je predlagal, da je precej lastnikov gozdov, ki ne morejo skrbeti zanje, zato je predlagal, da bi Elan prevzel določeno parcelo, jo zasadil s sadikami dreves in zanje skrbel naslednjih pet let," pripoveduje Anita Jerala Peterman, vodja nabave zimske divizije v Elanu.

Ideja je med zaposlenimi in vodstvom naletela na veliko navdušenja, celo v tolikšni meri, da so morali omejiti prijave in določiti kvote po različnih divizijah, s čimer so omogočili vsem službam v Elanu, da sodelujejo v akciji.

Agrarna skupnost Poljče, ki upravlja z gozdno parcelo, je poskrbela za čiščenje terena in pripravo parcele za pogozdovanje. Zavod za gozdove je priskrbel sadike dreves, ki jih je skrbno izbral glede na primernost in značilnosti terena. Med tisoč sadikami so v dopoldanski akciji posadili 350 sadik divje češnje, 50 oreha, 500 sadik javorja, 50 divjih hrušk in pa 50 sadik lesnike. "Izbiro dreves smo prepustili strokovnjakom. Smo razmišljali, da bi posadili drevesa, ki jih uporabljamo v naši proizvodnji, a to ni mogoče, saj uporabljamo večinoma topolov les, ki potrebuje veliko vlage in ni primeren za to lokacijo. Zavod je izbral najprimernejše vrste in med njih uvrstil tudi medovite rastline, ki bodo teknile predvsem gozdnim živalim," pripoveduje Jerala Petermanova.

Pogled po parceli, ki bo čez nekaj let kazala povsem drugo podobo, je bil videti kot mravljišče. Na vsakih nekaj metrov je nekdo z motiko kopal luknjo, k njemu je hitel spet drugi s sadiko v roki, tretji pa je prinašal leseni kol in ga zabil ob posajeni sadiki, da jo bo že čez nekaj mesecev, ko jo bo začela preraščati podrast, lažje najti in očistiti podrast okoli nje. Namreč za razliko od običajnih pogozdovanj, ko se po prvotnem navdušenju in sajenju hitro pozabi na preostalo skrb za posajena drevesa, bodo zaposleni v Elanu skrbeli za pogozdeno območje vsaj pet let. To pomeni, da bodo morali vsaj dvakrat letno očistiti podrast, ki bo začela preraščati sadike, in poskrbeti za njihovo zaščito pred divjadjo vse do takrat, ko bodo sadike dovolj velike in močne, da dodatna skrb ne bo potrebna.

"Dve leti smo delali veliko od doma zaradi covida-19, tako da je marsikomu prav ustrezalo takšno druženje v naravi," pravi sogovornica. Glede na dobro voljo, nasmehe na obrazu in zagnanost je bilo vse skupaj videti bolj kot dober team building in ne delovna akcija. Pogozdeno območje je zelo blizu Elanove tovarne oziroma je vidno praktično iz pisarn, kar vse skupaj naredi še toliko bolj pomembno, saj gre za vključenost v lokalno okolje. "Mislim, da bo potrebno organizirati vedno več takšnih akcij. Sem zagovornik tega. Čudežev ne moremo narediti na področju trajnosti, saj smo omejeni s tehnologijo. Vsake toliko časa pride res kakšna inovativna tehnologija. Imaš pa kakšne druge možnosti, da lahko pomagaš naravi, da ji vrneš nekaj nazaj."

Navdihovanje trajnega in aktivnega življenjskega sloga je filozofija poslovanja v Elanu že vse od začetka podjetja leta 1945. Z vsako prihodnjo generacijo izdelkov si družba prizadeva za boljši trajnostni odtis svojih produktov, tokratna akcija pa je dodatna zaveza skupnosti. Podpredsednik skupine in direktor zimske divizije Elana Leon Korošec, ki je ta dan vihtel motiko, je dejal, da so bili v vodstvu navdušeni nad idejo. Kot pravi, je ključno vzdrževati ravnovesje. "S proizvodnjo nekaj vzamemo okolju, zato je prav, da nekaj damo tudi okolju nazaj. Vsi naši dobavitelji lesa morajo zagotoviti stoodstotno nadomestljivost, kar pomeni, da morajo ves les, ki ga posekajo za uporabo, na novo pogozditi. Hkrati pa nam posebno odgovornost nalaga tudi to. Živimo, delamo in ustvarjamo v alpskem prostoru. Smo edina tovarna, ki vse svoje smuči izdeluje v Alpah. To nam nalaga odgovornost, vsaj tako jo čutimo. Trudimo se ohranjati okolje v takšni kondiciji, da bo zdržalo še za naslednje generacije," pravi Korošec, ki je še posebej vesel in ponosen, da je bilo med zaposlenimi takšno zanimanje. "Trajnost ni nekaj, kar se zgodi danes. Je predvsem zaveza in miselnost, da vsak dan skušaš nekaj narediti, pa četudi je to nekaj čisto majhnega in banalnega, kot je ukinitev plastičnih lončkov in pitje vode iz pipe namesto kupljenih plastenk."

Za gozd je potrebno skrbeti, vanj vlagati in ga tudi negovati, na kar se vse prepogosto pozablja, opozarjajo na Zavodu za gozdove. Zato je tokratna pobuda in pripravljenost Elana še kako dobrodošla. "S tem, ko so posadili drevesa in bodo zanje tudi skrbeli, je vidno, da se zavedajo pomena sodelovanja in sobivanja z naravo," poudarja Andrej Avsenek.

Projekt je omogočila Agrarna skupnost Poljče, ki je dala na razpolago zemljišče in ga tudi pripravila za sajenje. Na zemljišču je bilo zaradi žledu in vetroloma več podrtih dreves, zato je bilo zelo primerno za takšno akcijo, ki pa, vsaj tako upajo na Zavodu za gozdove, ne bo ostala osamljena, pač pa pozivajo čim več podjetij, da bi se tako kot Elan zavedali pomena trajnosti gozdov in podpirali podobne akcije. Vendarle so gozdovi eno najpomembnejših naravnih bogastev, ki jih imamo.