Če želimo obvarovati naš planet in našim zanamcem omogočiti življenje v čim bolj zdravem okolju, moramo ukrepati. In to čim prej! Na srečo se korenite spremembe na področju energetike že dogajajo; smo na dobri poti k vsaj večinskemu razogljičenju družbe, v naslednjem desetletju pa nas čaka prava energetska revolucija. Levji delež k zeleni revoluciji ne le v Sloveniji, ampak tudi onkraj meja, načrtuje prispevati družba GEN-I, ki je v zadnjem desetletju postala vodilni igralec na energetskih trgih Jugovzhodne Evrope, položaj pa krepi tudi v Srednji Evropi. Verjamejo namreč, da je prihodnost v razpršenih obnovljivih energetskih virih, elektromobilnosti, prilagodljivosti odjema, popolni digitalizaciji, skratka v trajnostni, učinkoviti, čisti in decentralizirani energiji za vsakogar. Kot vodilni promotor zelene preobrazbe pri nas z ekipo vrhunskih strokovnjakov z različnih področij in z razvojem novih tehnologij in poslovnih rešitev vedno znova dokazujejo, da je mogoče z znanjem, vero in vztrajnostjo premikati meje.

Za pomemben preboj so pred tremi leti poskrbeli s projektom mikro sončnih elektrarn na ključ GEN-I Sonce. So člani štiriletnega mednarodnega raziskovalnega projekta FutureFlow, ki išče nove rešitve za izravnavo elektroenergetskega sistema in upravljanje pretokov v evropskem omrežju. Sodelujejo pri razvoju tehnologij za prilagajanje odjema pri malih odjemalcih. So tudi prva družba pri nas, ki je izdala zeleno obveznico. O zeleni preobrazbi, o izzivih in možnostih v Sloveniji na področju energetike ter o konkretnih projektih, ki jih družba v dobrobit našega planeta in tudi nas samih ter naših potomcev izvaja in razvija, smo se pogovarjali s predsednikom uprave GEN-I, dr. Robertom Golobom.

Kako bi na najbolj preprost način čim širšemu krogu ljudi razložili, kaj pravzaprav zelena preobrazba pomeni in kako lahko prispevamo svoj delež v boju proti podnebnim spremembam?

Podnebne spremembe so realnost, sprožajo pa jih naše, človeške dejavnosti. Mi smo tisti, ki lahko in moramo zaščititi naš planet za ljudi, ki so nam najpomembnejši – za naše otroke. Na obstoječ način in s ponavljanjem sedanjih vzorcev nam to zagotovo ne bo uspelo. Potrebujemo korenite spremembe tako z vidika uporabe tehnologij kot tudi predrugačenja naših navad. Ker gre za dolgotrajen proces, je pri zeleni preobrazbi bistveno predvsem ozaveščanje, pri tem pa mislim na spodbujanje širše javnosti k zavedanju o nujnosti sprememb. Zelena preobrazba hkrati vpeljuje nove, brezogljične tehnologije, ponuja nove poslovne rešitve in skrbi za to, da naše naravne vire uporabljamo na čim bolj učinkovit način.

Katere države pa so - globalno gledano – do sedaj naredile največje premike v smeri zelene preobrazbe?

Obstajajo tri skupine držav, ki prednjačijo. Na eni strani, pričakovano, Kalifornija, ki je usmerjena predvsem v uporabo novih tehnologij in digitalizacijo vsega. Na drugi strani so nekatere bogatejše evropske države, na primer Nizozemska in Norveška, ki se ne le s pomočjo tehnologij, ampak tudi s spreminjanja vzorcev obnašanja (ti so tu že bolj izraziti), usmerjajo v zeleno preobrazbo svoje družbe in so pri tem neverjetno uspešne. Potem je tu še – nepričakovano – Kitajska, v zavesti katere pa skrb za planet ni ravno na prvem mestu. Kitajci so se prepoznali v dveh navidezno izključujočih različicah prihodnosti: v prvi, kjer močno onesnažen zrak v mestih onemogoča normalno življenje ter v drugi, v kateri obstaja priložnost za prevzem tehnološke prevlade na globalnem nivoju. In so čisto na svoj, državno voden način na polno zagrabili priložnosti, ki jih ponuja zelena preobrazba gospodarstva.

Kakšne možnosti za zeleno preobrazbo družbe pa imamo v Sloveniji?

Slovenija bi morala slediti zgledu Nizozemske in Norveške, pa četudi gre za dva primera bogatejših držav. Zakaj? Ker ciljno združujeta spremembe tako tehnologij kot miselnosti, ki naposled družno vodita v nove vedenjske vzorce. To je tista prava pot, po kateri bi se morali odpraviti tudi mi. Danes so naše možnosti še vedno odprte, lahko se pridružimo usmeritvam razvitih evropskih držav. Če se bomo podali na pot zelene preobrazbe, bo naša družba na koncu ne zgolj tehnološko naprednejša, temveč tudi socialno pravičnejša.

Ali naša država dovolj razume in podpira prehod 'v zeleno'?

Zaenkrat zagotovo premalo. Upam si trditi, da je šele v zadnjem letu prišlo do miselnega preskoka; da so se začeli tako javnost kot tudi medijska in politična sfera zavedati pomena problematike, ki ne bo izginila, temveč bo, prav nasprotno, na pomenu vztrajno pridobivala. Nenazadnje so ravno evropske volitve, ne v Sloveniji, temveč drugod po svetu, jasen pokazatelj tega. Zahodni svet se že zaveda, da gre za pomembno vprašanje, ki pridobiva tudi na politični agendi vedno večji pomen. V Slovenijo to zavedanje sicer pronica počasi, verjamem pa, da bo do konca leta postalo bistveno bolj aktualno, saj nas bo k temu prisilil Bruselj. Osebno na področju zelene preobrazbe opažam povečano aktivnost – čeprav še nismo daleč, pospešujemo v pravo smer in, trditi bi si upal, precej hitro. Sicer pa bo Bruselj z nekaterimi zakonodajnimi ukrepi celotno evropsko skupnost, tudi evropski vzhod, ki izrazito zaostaja, prisilil, da začne o problematiki aktivneje razmišljati in v njeni smeri predvsem pospešeno delovati.  

Vi ste znani kot vodilni promotor zelene preobrazbe pri nas. Kaj to pravzaprav pomeni in na čem je poudarek pri vaših aktivnostih?

Da bi uresničili zeleno preobrazbo družbe, kot rečeno potrebujemo oboje – tako tehnologijo, kot spremembo vedenjskih vzorcev. Pri slednjih lahko pomagata politika in širša javnost. Mi na vzorce obnašanja težje vplivamo, lahko pa jih podpremo s kapitalom in tehnologijami. Smo promotor in uvajalec novih naprednih tehnologij, ker verjamemo, da je ravno energetika tisti segment družbe, ki lahko na tem področju največ doprinese. In prav to je naše poslanstvo, v katerega ne verjamem zgolj jaz, temveč tudi vsi naši zaposleni.

Ker smo prepričani, da bo človeštvo v prihodnosti izkoriščalo energijo sonca v takšni ali drugačni obliki, zeleno preobrazbo – simbolično –izvajamo pod okriljem GEN-I Sonca. Ta namreč ni le neskončen in brezplačen vir energije, temveč tudi popolnoma čist vir. V trenutku, ko človek dobi možnost proizvajanja energije na lastni strehi, spremeni tudi odnos do nje. Ko dobi popoln uvid v namen in način trošenja svoje energije, začne delovati v smeri optimalne porabe. Gre za proces, ki v resnici na dolgi rok ne stane nič več, a znatno povečuje udobje bivanja in hkrati nudi notranje zadovoljstvo. Poleg tega se z uvajanjem najnovejših konceptov v človeški vsakdanjik razvija še ena izredno pomembna vrednota, ki je v današnji družbi žal primanjkuje – solidarnost. Vzrok? Vsak izmed nas namreč nima strehe, ki bi bila primerna za montažo sončne elektrarne. Nekateri imamo večje strehe, drugi jih morda sploh nimajo. Skupnost pomeni možnost dogovora dveh ali več sosedov, da bodo svojo skupno sončno elektrarno postavili na streho, ki je za to najbolj primerna. In solidarnost – kdo bo rekel 'ne' sosedu, ki se bori za plemenit in solidaren cilj? Nihče. S tem se krepi tudi notranja kohezivnost družbe, z uvedbo naprednih tehnologij in konceptov pa postajajo močnejše tudi pozitivne vrednote družbe. Prav iz tega vidika sem optimist in zagret zagovornik potrebe po zeleni preobrazbi.

Prepričani ste torej, da je prihodnost v sončni energiji. Leta 2016 ste ravno vi s ponudbo mikro sončnih elektrarn na ključ naredili pomemben preboj. Koliko elektrarn ste do sedaj uspeli postaviti in koliko jih načrtujete v bližnji prihodnosti?

Do sedaj smo postavili že skoraj tisoč sončnih elektrarn, skupno pa jih je v Sloveniji zraslo skoraj tri tisoč. Instalirana moč teh elektrarn je morda na videz majhna, a je število ljudi, vključenih v sistem, veliko. Na srečo imamo na področju sonca zelo dobro regulativo in smo primerljivi z najnaprednejšimi evropskimi državami. Verjamem, da bo z novo uredbo o samooskrbi, ki je v veljavo stopila pred mesecem dni in vpeljuje skupnostni model, zadeva še bolj aktualna. Z njo se izrazito povečujejo tudi možnosti za postavitev sončnih elektrarn na blokih in drugih večjih objektih v javnem lastništvu. Če smo jih do sedaj v treh letih zgradili tisoč, je ta številka zdaj postala naš letni cilj. Pričakujemo velik zagon, z optimizmom, da je vse to mogoče, pa nas navdaja tudi razpoložljivost tehnologij na trgu. Edini izziv, s katerim se srečujemo je kompleksnost birokratskih mlinov ter počasnost v elektrodistribucijskih podjetjih, kar pa ni novost, na katero ne bi bili pripravljeni. Z izkušnjami smo postali nepopustljivi in ob problemu uporabimo vse razpoložljive sile, da ga čimprej odpravimo.

Omenili ste možnost postavitev sončnih elektrarn na večstanovanjskih objektih. Tudi tu ste bili ravno vi tisti, ki ste letos februarja na Jesenicah postavili prvo sončno elektrarno na bloku in s tem ponovno dokazali, da je z vztrajnostjo in vero mogoče premikati meje. Kakšen je bil odziv javnosti na sam projekt in ali je veliko zanimanja s strani novih investitorjev?

Leta 2016 smo bili prvi pri individualnih hišah, letos smo bili prvi na bloku na Jesenicah in hkrati tudi prvi pri tako imenovanih industrijskih elektrarnah. Zakaj? Ker želimo z zgledom razbijati mite, torej dokazati, da se da. Ravno fenomen stanovanjskega bloka na Jesenicah nam je dal zelo jasen signal, česa si ljudje dejansko želijo. Z vseh stani je bil odziv fenomenalen. Do realizacije tega projekta je namreč veljalo, da so sončne elektrarne zgolj za bogate, ki živijo v hišah. Poleg tega so nasprotniki sončnih elektrarn – številni in hkrati vplivni – vedno iskali argumente, zakaj to ni prava stvar, ki ima potencial spremeniti družbo. Torej, kaj smo dokazali s projektom bloka? Pred tem je imela možnost samooskrbe le polovica Slovencev, lastnikov hiš, kar smo ponosno razširili še na drugo polovico državljanov. Ponavljam, zagotovo se da! Ne le, da je bil odziv velik in zelo pozitiven, tako s strani medijev kot politike, veliko zanimanje so pokazali tudi investitorji. Predvsem novi, torej tisti, ki trenutno načrtujejo nove soseske, četudi večstanovanjske, pridno analizirajo in v načrte inkorporirajo tudi sončne elektrarne. In prav takega, vse splošnega odziva si želimo. Z zgolj enim samim projektom, ki pokaže pot mnogim, lahko spremenimo prihodnost in narekujemo pozitivne trende. Naj dodam, da so pogled na prihodnost začeli spreminjati celo projektanti, ki pri sami izvedbi projekta niso bili prisotni. Prejeli smo okoli štirideset povpraševanj za opremljanje novih sosesk, v katerih se načrtujejo sončne elektrarne. In kar je najlepše, ne gre le za Slovenijo. Trend se prenaša tudi preko meja, v države jugovzhodne Evrope, kjer je zanimanje podobno veliko. Zgledi vlečejo in prav to nam daje vedeti, da delamo prav. Ne ženemo si k srcu, če nismo izvajalec vseh projektov, saj to pravzaprav niti ni naš namen. Biti promotor ne pomeni držati stvari zase, temveč bit tak, da te posnema kar največ ljudi.

Izgradnja sončne elektrarne je torej eden najpomembnejših korakov ne le do bolj čistega okolja, ampak tudi do samooskrbe. Kako pa lahko sistem nadgradimo, da dosežemo popolno energetsko samooskrbo?

V preteklosti je elektrika napajala gospodinjske naprave, svetila, morda še klimatske naprave. Trendi prihodnosti kažejo, da na elektriko lahko preusmerimo tudi vse ostale energetske procese, vključno z ogrevanjem, hlajenjem in prevozom. Torej, ko svoj dom in transportna sredstva v celoti napajamo iz lastne sončne elektrarne, lahko govorimo o popolni energetski samooskrbi. Seveda ni nujno zamenjati vse sisteme hkrati. Lahko si najprej omislimo sončno elektrarno, polnilnico pa dodamo, ko kupimo električni avto. Če ga danes še nimamo, lahko sistem brez težav nadgradimo naknadno. In če že govorimo o električnih avtomobilih, se dotaknimo še problematike samega prometa. Ta je, v smislu vpliva tako na okolje kot tudi naše zdravje, zelo težavna. Na tem področju se stvari praktično ne premikajo. Ne le, da promet ne prispeva svojega deleža v borbi proti podnebnim spremembam, še huje, težave zaradi njega še vedno naraščajo. Na tem področju bo potreben izrazit in radikalen poseg v ustaljene vzorce, električni avto pa je le ena od možnosti za izboljšavo situacije. Seveda mora nakup postati finančno ugodnejši, za kar bo sčasoma že poskrbela tehnologija. Izjemno pomembno pa je, da potreba po električnem avtomobilu ne izhaja iz dejstva, da je nov in lep, temveč iz tega, da z njim izrazito zmanjšamo vpliv prometa na okolje in podnebne spremembe.

V zadnjem času tudi v vašem podjetju velik poudarek dajete elektromobilnosti. Kakšen izziv vam to predstavlja in kaj konkretno delate v tej smeri?

Uvedba množične elektromobilnosti predstavlja kar velik izziv za obstoječe sisteme, tako za elektroenergetskega, kot tudi za naš vzorec obnašanja. Mi, kot promotor in integrator naprednih tehnologij, delujemo kot posrednik med sistemom in obnašanjem posameznika. To pomeni, da aktivno in v veliki meri vlagamo v razvoj uporabniške izkušnje. Po drugi strani izrazito vlagamo v napredne sisteme upravljanja s polnilno infrastrukturo, ki bodo zagotovili, da avtomobili ne bodo dodatno obremenjevali elektroenergetskega sistema, temveč mu bodo v podporo. Preko uporabe pametnih digitalnih tehnologij lahko električni avto prispeva tako k reševanju okoljskih problemov, kot zagotavlja zadovoljstvo uporabnika in zanesljivost delovanja elektroenergetskega sistema. Obstaja kup mitov, ki trdijo nasprotno, mi pa z veseljem dokazujemo, da so naše napovedi še kako resnične. Ker verjamemo, da avto lahko podpira vse deležnike, smo z veseljem zasedli osrednje mesto in se odločili vlagati v del, ki je v svojem bistvu najtežji. In ker želimo voditi z zgledom, smo koncepte pametne e-mobilnosti najprej učili nas same. Imamo več kot 70 avtomobilov, ki jih dnevno uporabljamo v poslovne namene. V letu dni smo skupaj z našimi zaposlenimi, ki so bili hkrati navdušeni in tudi skeptični glede uporabe električnih avtomobilov, elektrificirali polovico voznega parka. Seveda smo poskrbeli tudi za polnilno infrastrukturo na vseh poslovnih lokacijah. Zato nas danes ne skrbi več, da bi obstali na cesti. Električne avtomobile pa zaposleni med vikendi uporabljajo tudi v testne namene. S tovrstno dvojnostjo uporabe smo dosegli dvoje: premagovanje strahu pred zahtevano uporabo električnega avtomobila in zadovoljstvo pri svobodni izbiri uporabe električnega avtomobila. Izkušnja se je izkazala za fantastično, saj naše zaposlene spreminja v promotorje električne mobilnosti. Seveda ni šlo brez izzivov. Potrebovali smo način, kako v garažno hišo, ki ni bila projektirana za toliko polnilnic, umestiti vso zahtevano infrastrukturo. A ker smo inženirji, smo zagato hitro rešili in osvojeno znanje delili z javnostjo. Z njim lahko rešujemo tudi problem polnjenja na parkiriščih pri supermarketih, na javnih parkiriščih, v parkirnih hišah, vse to, ne da bi sistem pretirano dodatno obremenjevali. Tako smo, najprej na lastnem primeru rešili zagate, ki so v naftni avtomobilski literaturi zadnjih nekaj let veljale kot nerešljive.

Pred dnevi ste širši javnosti predstavili novo storitev za uporabnike električnih vozil. Kaj bodo slednji s tem pridobili?

Zadnja pridobitev v okviru naših aktivnostih je storitev E-mobilnost. Cilj je našim odjemalcem omogočiti, da z našo kartico brez omejitev polnijo svoje vozilo na kateri koli javni infrastrukturi, račun pa plačajo skupaj z računom za električno energijo konec meseca. Kaj to pomeni? Če se danes želite priključiti na katerokoli polnilno infrastrukturo, imate dve možnosti. Prva je, da si morate naložiti aplikacijo lastnika infrastrukture, druga, da imate njegovo kartico, a se hkrati ukvarjate z višino in načinom plačila dobroimetja. Z našo kartico se tem težavam izognete, strošek, pa se vam konec meseca preprosto pripiše k računu za električno energijo. Na ta način uporabnik za storitve polnjenja plača primerljivo vsoto, kot če bi polnili avto doma. Če poenostavimo, kjer koli polniš, vedno si doma. In to je pravzaprav tudi naš moto elektromobilnosti.

Kot smo že večkrat poudarili, vso znanje usmerjate v razvoj novih zelenih tehnologij prihodnosti. Nam lahko kaj več izdate o projektih, na katerih boste delali v bližnji prihodnosti?

Če se vrnem na sonce, zelo aktivno delamo na projektih skupnostnih sončnih elektrarn. Želimo si, da bi v letošnjem letu vsaj toliko moči sončnih elektrarn, kot je bomo pridobili na individualnih, uspeli realizirati tudi skozi ostale projekte, torej industrijske, poslovne ali skupnostne. Hkrati na področju sonca širimo svojo dejavnost v nekatere sosednje države in države bivše Jugoslavije. Po drugi strani na področju elektromobilnosti stavimo na pamet, na napredne sisteme upravljanja z infrastrukturo in kasneje tudi upravljanja z avtomobili, priključenimi na polnilno infrastrukturo. V ta del zares vlagamo velike napore. Naš največji, triletni projekt, pa je združiti vse akterje v elektroenergetiki na način, ki bo znotraj naših domov omogočal tako upravljanje naprav, ki bo za sistem najbolj optimalno. Gre za povezljivost in uigranost sistemov z namenom doseganja celostne rešitve, ki bo delovala bolje, kot danes deluje skupek posameznih enot. Če povzamem – kako uporabiti vse najbolj napredne tehnologije, tudi digitalne, da olajšamo življenje tako uporabnikom, kot vsem, ki se ukvarjamo z delovanjem sistema.

Že šesto leto zapored ste bili izbrani kot najbolj zaupanja vredna blagovna znamka, vse od leta 2014 ste proglašeni za zmagovalca med dobavitelji elektrike v Sloveniji, dvakrat ste prejeli tudi priznanje na področju varovanja okolja. S čim ste si po vašem mnenju prislužili zaupanje odjemalcev in kaj vam ta priznanja pomenijo?

Ko smo v družbi GEN-I začeli z dobavo in oskrbo odjemalcev na maloprodajnem trgu, smo si postavili dva cilja. V prvi vrsti smo želeli biti do naših odjemalcev iskreni, hkrati pa smo želeli, da plačujejo poštene cene. Poštena cena ni vedno najnižja cena (čeprav nam tudi to precej dobro uspeva). Plačati pošteno ceno pomeni, da plačaš toliko, kot je prav, torej, da plačaš ceno, ki se na trgu ustvarja in ne tisto, ki jo želi nekdo na trg vsiliti. Ta iskrenost se s cenovnega vidika prevaja tudi v iskrenost na področju storitev, se pravi v oskrbo samo. Govorim o načinu obravnave stranke. Želimo si, da se pri nas počutite kot doma. Da bi telefonski klic na našo številko deloval podobno naravno kot klic na številko vašega prijatelja. Tam ne čakate v vrsti zgolj zato, da se vam naposled javi naveličan operater, ki komaj čaka, da prekine pogovor. Pri nas je kakovost storitev izjemnega pomena in tudi v bodoče bo tako, ne glede na to, ali bo govora o električni energiji, plinu ali naprednih zelenih tehnologijah. To filozofijo, ki je dokazano dobro sprejeta, želimo prenesti na vsa področja, torej tudi na področje zelene preobrazbe. Želimo biti prijatelj, ki zna dobro svetovati in še boljše preobraziti vsak dom v zeleni dom. To je naš moto. Zato nam je pomembno, da ta priznanja dobivamo in jih tudi v prihodnosti zadržujemo. Verjamemo, da nas bo ob iskrenem odnosu odjemalec spustil v svoj dom kot prijatelja, mi pa mu bomo v pomoč. V kolikor bomo ta odnos izgubili, bomo izgubili tudi del naše poslovne prihodnosti.

Sponzorirana vsebina