Narava nam že nekaj let zelo nazorno kaže, kako zelo smo uničili njeno prvotno stanje: neobičajni vremenski pojavi, ki s seboj pogosto prinašajo hude okoljske in finančne posledice, nevarno višanje temperatur na planetu in številne zdravstvene težave zaradi onesnaženega zraka so samo trije razlogi, zakaj bi morali dobro razmisliti o tem, kako se bomo v prihodnje obnašali do našega okolja. Vse bolj bi morali stremeti k vrnitvi h koreninam, so jasni strokovnjaki, ter nafto, premog in ostala fosilna goriva nadomestiti z obnovljivimi viri energije, ki močno prispevajo k zmanjšanju podnebnih sprememb in izpustov toplogrednih plinov ter zmanjšujejo odvisnost od uvožene energije, hkrati pa povečujejo stabilnosti dobave. Poleg tega izraba obnovljivih virov energije prinaša tudi nove gospodarske priložnosti in nova delovna mesta ter pozitivno učinkuje na varovanje okolja.

Čemu je v zadnjem času toliko govora o obnovljivih virih energije?

Obnovljivi viri energije sicer dobivajo vse pomembnejšo vlogo, tako na globalni, kot na lokalni ravni, saj se vse več držav zaveda omejenosti zalog fosilnih goriv in njihovega negativnega vpliva na okolje. Tudi Slovenija se je pod taktirko Evropske unije (EU) s Pariškim sporazumom zavezala k prehodu v nizkoogljično družbo oziroma k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, prav tako pa v zadnjih letih aktivno soustvarjamo tudi energetsko politiko EU. V ta namen smo leta 2014 sprejeli Energetski zakon, ki je z Energetskim konceptom Slovenije določil cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo. Energetika namreč predstavlja izjemno pomembno dejavnost tako z vidika uporabnikov, kot z vidika gospodarstva. Vrsta novih okoliščin v globalnem okolju zahteva razmislek o razvoju energetskih dejavnosti in storitev. Nujno je zagotavljanje zanesljive in konkurenčne oskrbe z energijo na trajnosten način, prav tako pa je nujno zagotoviti tudi predvidljivo okolje za državljane, vlagatelje, gospodarstvo in gospodinjstva.

Naš sedanji energetski sistem in ustaljeni načini proizvodnje, pretvorbe ter rabe energije za prihodnost niso trajnostni, predvsem zaradi previsokih emisij toplogrednih plinov, prevelike porabe energije na enoto ustvarjene vrednosti in preobsežnega izkoriščanja fosilnih goriv. Da bi sedanji pristop do energetike lahko obrnili v trajnostnega, bo potrebno izvajati dodatne dobro premišljene ukrepe in prave naložbe v energetsko infrastrukturo ter proizvodne zmogljivosti. Zavedati se je namreč potrebno, da poceni energija za porabnika v prihodnosti ne bo več nekaj samoumevnega in glede na to, da je uvozna energetska odvisnost Slovenije v letu 2017 znašala 49,9 odstotkov, so ukrepi na tem področju tako rekoč nujni. Vizija Slovenije je zato vzpostaviti pogoje za prehod v nizkoogljično družbo in povečati energetsko učinkovitost, postopoma spremeniti strukturo proizvodnih virov in rabo energije na nizkoogljične vire, povečati delež obnovljivih virov energije ter razviti napredne energetske sisteme. Le tako bomo lahko zagotovili zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo na trajnosten način.

Slovenija je prava zakladnica obnovljivih virov energije

Morda se tega ne zavedamo dovolj, a naša dežela ima velik vodni, sončni, vetrni, geotermalni in gozdni potencial, zato bi lahko v prihodnje večino energije proizvedli iz obnovljivih virov. Hkrati je mogoče z učinkovitejšo in odgovornejšo porabo pomembno zmanjšati tudi porabo energije. Izraba obnovljivih virov se sicer letno spreminja glede na hidrološke in druge razmere, ter glede na obseg vlaganj v izgradnjo naprav za izrabo teh virov: tako sta trenutno naša najpogosteje izrabljana obnovljiva vira energije lesna biomasa in hidroenergija, največ potenciala za prihodnje pa imamo zagotovo v sončni energiji. Kot so nam pojasnili pri GEN-I, ki je z vstopom v leto 2019 postal vodilni promotor zelene transformacije v Sloveniji in jo želi omogočiti čim širšemu segmentu ljudi, imamo v naši deželi namreč povsod zadostno osončenje z minimalnimi razlikami med pokrajinami, kar pomeni, da lahko tako rekoč povsod postavimo sončno elektrarno.

Pri tem so z vidika samooskrbnosti najbolj optimalna izbira domače mikro sončne elektrarne, s pomočjo katerih si lahko elektriko za gospodinjstvo (ob izgradnji polnilnice pa tudi za morebiten električni avtomobil) zagotovimo praktično zastonj. K temu lahko dodamo še toplotno črpalko, ki ob pogonu na elektriko izrablja energijo okolja in toploto iz zraka, podzemne vode ali talne zemlje pretvarja v toploto za ogrevanje ali hlajenje prostorov ter za segrevanje vode. Postopek izgradnje sončne elektrarne v primeru, da izberete storitev 'na ključ', kakršna je GEN-I-Sonce, kjer izbrani ponudnik za vas uredi vse birokratske zadeve ter celoten postopek izgradnje z minimalnimi posegi v objekt ter okolico, traja približno 8 do 10 tednov, montaža pa je ponavadi zaključena v enem dnevu. Investicija se s pridobitvijo nepovratne subvencije Eko sklada načeloma povrne v 10 letih, nato pa ste povsem neodvisni od nihanj cen na svetovnih in regionalnih trgih, saj imate povsem svojo elektriko, ki vam jo čez vse leto povsem brezplačno dostavlja sonce.

A zanemariti ne gre niti drugih naravnih virov, predvsem vode, ki lahko proizvede ogromne količine energije. Poznamo veliko načinov, kako prečrpavati energijo iz vode, kot so hidroelektrični jezovi, mikro hidro sistemi, ki se uporabljajo v bogatih vodnih področjih in običajno proizvedejo do 100 kW energije, ter tako imenovani 'Run-of-the-river' hidroelektrični sistemi, ki proizvajajo kinetično energijo brez uporabe jezu. Prav gotovo bil lahko bolje izrabljali energijo vetra, saj imamo kar nekaj področij s konstantnim in močnim vetrom, a imajo vetrne elektrarne ogromno nasprotnikov zaradi potencialnega poškodovanja ptic in zavemanja obdelovalnih površin. Že nekaj let pa je aktualna tudi energetska sanacija stavb, saj lahko že z izvajanjem osnovnih ukrepov sanacije zunanjega stavbnega ovoja porabo energije zmanjšamo za vsaj 30 odstotkov. Možnosti in potenciala izrabe obnovljivih virov energije imamo torej v Sloveniji dovolj, kljub temu pa nas po besedah strokovnjakov do pridobivanja energije iz izključno obnovljivih virov čaka še dolga pot, predvsem zato, ker potrebujemo celovito prenovo načina delovanja trga energetskih storitev in omrežja.

Cilj: 52 odstokov energije iz obnovljivih virov do leta 2050!

Slovenija se je v sklopu okvira podnebne in energetske politike EU zavezala, da bo do leta 2020 prihranila 23, do leta 2030 pa 27 odstotkov primarne energije glede na projektice PRIMES 2007. Obenem naj bi do leta 2020 proizvedla 25, do leta 2030 27, do leta 2050 pa kar 52 odstokov vse bruto energije iz obnovljivih virov, kar pa bo po ocenah strokovnjakov precej težko. Kot pravijo pri GEN-I, bo za izpolnitev cilja sočasno namreč potrebno ustaviti rast porabe končne energije ter intenzivno spodbujati prebivalstvo k povečanju uporabe obnovljivih virov energije, pri čemer pa v zadnjih letih nismo bili preveč uspešni. Država je namreč ukinila nekatere državne spodbude v obliki subvencij, čemur je botroval upad uporabe obnovljivih virov energije.

Toda obenem je Slovenija v zadnjih letih sprejela tudi nekaj ključnih ukrepov za dosego ciljev na področju obnovljivih virov energije. Kot je razvidno iz akcijskega načrta za obnovljive vire energije 2010-2020, je uzakonila predpise za energetsko učinkovitost stavb in povečala delež obnovljivih virov energije v njih, z okoljskimi dajatvami je poskrbela, da so obnovljivi viri postali cenovno konkurenčni ostalim tehnologijam, izvedla je ukrep skupne kmetijske politike PRP, predpisala obvezni delež biogoriv in s trošarinsko politiko zagotovila, da so njihove cene konkurenčne fosilnim gorivom, znižala stopnje davka na motorna vozila z nižjimi izpusti ogljikovega dioksida, uvedla sistem zelenih certifikatov ter številne finančne spodbuje in subvencije. Toda v prihodnje bo potrebnih še več tovrstnih prizadevanj in ozaveščanj, da se bo družbi bolj splačalo poseči po obnovljivih virih energije kot po nafti ali premogu.

Kljub temu pri GEN-I ostajajo optimisti: »Če bomo sledili ciljem, ki smo si jih zadali, država pa bo zagotovila ustrezno okolje in finančne spodbude, bomo do leta 2050 lahko prišli na 52-odstotni delež uporabe OVE v končni bruto rabi energije, ali se mu vsaj močno približali,« menijo. Ob tem poudarjajo, da bo potrebno za to zagotoviti ustrezno podporno okolje, ki obsega energetsko sanacijo obstoječih stavb in gradnjo tehnološki naprednih objektov, nadomeščanje kurilnega olja za ogrevanje z obnovljivimi viri energije, proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, uvajanje biogoriv in ostalih obnovljivih virov v prometu in kmetijstvu, uvajanje električnih vozil in druge okolju prijazne energetske tehnologije.

In zakaj je prehod na obnovljive vire tako zelo pomemben? Ker so cene nafte na svetovnih trgih v zadnjih letih zelo nestabilne in stalno naraščajo, ljudje pa se pogosto niti ne zavedamo, kako zelo smo odvisni od energije – tako v gospodinjstvu, kot tudi v industriji ter prometu. In ker so mnogi energetski viri omejeni, njihova izraba pa je pogosto vir onesnaževanja okolja, bomo prej ali slej enostavno morali 'preklopiti' na obnovljive vire energije.

Sponzorirana vsebina