Kot nam je zaupal, se je z električnimi avtomobili začel ukvarjati že kot študent, a tisti prvi poskusi niso bili najbolj uspešni. Pred 12 leti pa je k zadevi pristopil zares. Za začetek je s pomočjo kolegov predelal domači starejši avto, ki se mu je pokvaril motor in se tako – kot pravi – naučil, da se slabih avtomobilov ne predeluje.

Da vaja dela mojstra in da trdo delo ter vztrajnost prej ali slej obrodita sadove, se je izkazalo kasneje, ko so v okviru Inštituta Metron začeli ne le predelovati avtomobile, ampak tudi razvijati druga področja elektromobilnosti. »Prvo idejo, da bi moral električni avto imeti res velik domet, sem dobil na reliju v Monte Carlu leta 2013, ko sem zmagal s predelano dacio, ki je imela 46 kWh veliko baterijo. To je malo več kot ima danes večina serijskih avtomobilov. Takrat je bil moj cilj, da se peljeva z ženo v Zadar in da prideva v enem, brez polnjenja, do cilja. V tistih časih ni bilo polnilnic in v bistvu mi je takrat to že uspelo, a je bil avto prepočasen.« Takrat se je torej rodila ideja, da bi predelal avtomobil z zares solidnim dometom in po večmesečnem projektu predelave mu je s pomočjo ekipe to tudi uspelo. Z lastnim predelanim električnim vozilom metron 7 na osnovi mazde 5 so tako prišli do dometa 826 kilometrov ter kot rečeno s tem postavili pomemben mejnik na področju elektromobilnosti in razbili kar nekaj mitov »Mogoče bolj znana v Sloveniji je bila pot z Bleda v Dubrovnik, ko smo vozili z neko normalno hitrostjo; po avtocesti vsaj nekaj čez 100 km/h, po navadnih cestah pa med 70 in 80 km/h.« Metron 7, čeprav že nekoliko 'zdelan', je še vedno v lasti družine Pečjak, z njim pa je naš sogovornik prevozil že več kot 130.000 električnih kilometrov. Tudi sicer se v družini že dolga leta prevažajo izključno na elektriko. »Imamo pet električnih avtomobilov, poleg tega jih ima še Metron tri ali štiri. Tudi zaposleni imajo svoje električne avtomobile, tako da lahko rečem, da imamo izkušenj z električnimi avtomobili kar veliko.« Sicer pa njihova prioriteta niso več predelave, pravzaprav se na Inštitutu občasno lotijo le še kakšnih bolj posebnih projektov predelav. Pred kratkim se je na primer irski režiser nanje obrnil s prošnjo po predelavi avtomobila iz filma Vrnitev v prihodnost. »Sicer pa večino našega dela predstavlja izdelava prenosnih polnilnih postaj; to so v bistvu na prvi pogled polnilni kabli, čeprav ne gre zgolj za kabel, saj ima precej elektronike. Naj omenim še izdelavo dinamičnih polnilnih postaj, se pravi, da se polnjenje prilagaja porabi, poleg tega pa veliko delamo tudi s projektom trajnostnega energetskega kroga. To je v bistvu točka, kjer avto postane tudi aktivni del elektroenergetskega sistema.« Čeprav je širši javnosti znan predvsem po predelavi avtomobilov, pa poudarja, da se v današnjih časih predelava ne splača več, saj so na voljo dovolj kakovostni rabljeni električni avtomobili. »Pred priblično tremi leti temu ni bilo tako, saj so imeli rabljeni avtomobili zelo visoko celo, in sicer nad 20.000 evrov, sedaj pa jih je mogoče dobiti že celo za manj kot 10.000, in to zelo kakovostne.«Premikanje meja na področju elektromobilnosti

Smo na pragu velikih sprememb

Naša kamera je Pečjaka ujela na nedavnem 12. GEN-I srečanju partnerjev, kjer smo med drugim lahko slišali, da je elektro energetski sistem na pragu velikih sprememb. Vse bolj namreč v ospredje delovanja skupine vstopa zavedanje, da je globalno segrevanje ozračja največja grožnja bodočim generacijam, zato je zelena transformacija gospodarstva in družbe kot celote ključnega pomena za brezogljično prihodnost in čisto okolje za prihodnje rodove. »Naše poslanstvo presega zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo. Naše poslanstvo je omogočiti odjemalcem zeleno transformacijo in znižanje ogljičnega odtisa, zato smo razvili številne energetske storitve upravljanja z energijo. Samooskrba s soncem je danes za poslovne odjemalce realna in ekonomsko atraktivna opcija, o kateri mora razmisliti vsak direktor, ki bi rad znižal okolijski vpliv svojega podjetja,« je poudaril dr. Robert Golob, predsednik uprave GEN-I. V podjetju, ki je že šesto leto zapored zmagovalec raziskave Trusted Brand med dobavitelji elektrike v Sloveniji ter dvakratni prejemnik priznanja na področju varovanja okolja, med drugim že lep čas preizkušajo praktično uporabo različnih modelov električnih avtomobilov. V prvi vrsti zato, ker so želeli sami preizkusiti, kaj pravzaprav električno vozilo pomeni ter kakšne so njegove prednosti ter pomanjkljivosti, preden so začeli snovati rešitve za svoje stranke. Kot drugo pa zato, ker želijo biti kot vodilni promotor zelene transformacije pri nas za zgled vsem ostalim, tako poslovnim kot zasebnim uporabnikom.

V okviru Inštituta Metron s podjetjem GEN-I tesno sodeluje tudi Pečjak, in sicer večplastno. “Sodelujemo na področju elektromobilnosti pa tudi na področju, kjer se stikata elektromobilnost in energetika. Se pravi, kot sem že omenil, ko avto postane aktivni del elektroenergetskega omrežja. Le s to razliko, da mi bolj delamo na strani avta, oni pa na strani energetike,” nam je zaupal ter dodal, da naj bi v roku enega leta sodelovanje prineslo zelo dobre rezultate, več zaenkrat ni želel izdati. Je bil pa zato toliko bolj zgovoren, ko je beseda nanesla na prednosti uporabe električnih avtomobilov ter na stanje elektromobilnosti v Sloveniji.

O prednostih in ovirah elektromobilnosti

»Če se malo pošalim, električni avto je tih; če pridem ob dveh ponoči domov, se žena ne zbudi, me ne nadere, kar je že ena ključna prednost,« hudomušno pripomni in izpostavi še nekaj plusov, ki so širši javnost manj znani. »Električni avto je prijazen tudi za ljudi z gibalnimi omejitvami. Pa rekel bi, da z električnim avtomobilom ljudje spet začenjamo uporabljati možgane, saj moramo pot načrtovati, načrtovanje pa je dobro tudi v življenju, doma, v službi, skratka povsod.« Čeprav stanje elektromobilnosti pri nas (še) ni takšno, kot bi si želeli, pa nam pravzaprav ne gre slabo. »Stanje elektromobilnosti v Sloveniji lahko merimo z dvojnim metrom,« pojasnjuje Pečjak. »Glede na statistični meter smo nekje v sredini v primerjavi z ostalimi evropskimi državami. Potem pa je tu – lahko bi rekli – nekoliko bolj realen meter, ki upošteva še kupno moč. Treba je upoštevati, da so električni avtomobili dražji kot ustrezni fosilni avtomobili, in če primerjamo še kupno moč, bi rekel, da je Slovenija dokaj pri vrhu. Ne ravno na ravni Norveške in Švedske, ampak kljub temu dokaj pri vrhu.« Razlogov, zakaj nismo tam, kjer bi si želeli, je več. »Največji problem je slaba informiranost in neinformiranost.« Kot še eno oviro ne le v Sloveniji, ampak povsod po Evropi, Pečjak izpostavi ’nehvaležen’ sistem polnjenja, zaradi katerega težko kateri koli drug električni avtomobil, razen tesle, uporabljaš na zelo dolgih poteh onkraj meja. Niti ne zato, ker bi bili Teslini električni avtomobili toliko boljši od avtomobilov drugih proizvajalcev, ampak predvsem zato, ker imajo zelo lepo urejen sistem polnjenja. »Ne potrebuješ nobenih kartic, nobenih aplikacij, ničesar. In to je tisto, kar dela Teslo boljšo od ostalih.« Še eden od razlogov za manjšo rast elektromobilnosti pri nas od pričakovane je dejstvo, da je proizvodnja premajhna. »Proizvajalci vozil težko dohajajo potrebe. Za veliko električnih avtomobilov je čakalna doba od 6 do 12 mesecev, za nekatere celo še več,« pojasnjuje naš sogovornik in mi odločno prikima, ko ga povprašam, ali je GEN-I pred tremi leti, ko je na trg prišel s ponudbo samooskrbnih mikrosončnih elektrarn na ključ, vplival na porast prodaje električnih avtomobilov pri nas. »Seveda je. Zaradi tega, ker ti ljudje, ki si doma postavljajo sončno elektrarno, so vsi neke vrste vizionarji. In celo zelo velik odstotek teh je že prešlo na električne avtomobile.«

Prihodnost bo zelena

Izkoriščanje sončne energije za samooskrbo je le začetek prihajajoče energetske revolucije, pri kateri ima GEN-I pomembno vlogo. V Sloveniji se je že več kot 2000 gospodinjstev odločilo za lastno sončno elektrarno, od tega jih je GEN-I postavil 700. Kot novost v letošnjem letu so predstavili samooskrbo na večstanovanjskih stavbah, ob tem pa so še napovedali priložnost za projekte samooskrbe tudi pri velikih poslovnih odjemalcih. Napredna zakonodaja je ključna za razvoj tega sektorja in napovedane nadgradnje uredbe o samooskrbi nedvomno izpričujejo, da se tudi Vlada RS vedno bolj zaveda pomena izrabe obnovljivih energetskih virov.

Kot kaže, se nam res obeta bolj zelena prihodnost, kar nam potrdi tudi Pečjak. Na vprašanje, kako se bo elektromobilnost prihodnosti razlikovala od današnje, je odgovoril, da avto ne bo več samo avto, ampak bo hkrati tudi zalogovnik energije in bo pravzaprav aktivno sodeloval v procesu energetike. »Razlikovala se bo tudi v tem, da bomo imeli mestne avtomobile, ki bodo imeli nekje do 200 kilometrov dometa, pa tudi avtomobile za daljše razdalje, ki bodo imeli od 600 do 800 kilometrov dometa.« Kot za konec še doda, bo čez nekaj let praktično že vsak imel električni avto, res pa je, da bo do takrat na več ravneh treba še veliko narediti in spremeniti.

Sponzorirana vsebina