V Etiopiji so odprli megajez, ki je v prvem dnevu proizvedel 375 megavatov električne energije. Projekt, poimenovan Jez velike etiopske renesanse (GERD), bo največja hidroelektrarna v Afriki in sedma največja na svetu. S svojo ambicioznostjo pa že od začetka svojega načrtovanja leta 2011 v regiji sproža nesoglasja in skrbi.

Etiopski premier Abij Ahmed je ob zagonu megajeza dejal, da to označuje "začetek nove dobe". "To je dobra novica za naš kontinent in države dolvodno, s katerimi želimo sodelovati," je zapisal na Twitterju.

A njegovega navdušenja ne delita sosednji državi Egipt in Sudan, ki sta močno odvisni od vode v Nilu. Skrbi ju, da bi lahko Etiopija z jezom vplivala na vodostaj reke, Abij pa je to zavrnil.

"Kot vidite, bo ta voda ustvarjala energijo, medtem ko bo tekla, kot je tekla doslej, proti Sudanu in Egiptu," je dejal. "Etiopija ne želi škodovati nikomur," je zatrdil in dodal, da želi država samo zagotoviti elektriko najranljivejšim.

Eksistenčna grožnja za Egipt in Sudan?

V Egiptu sicer s pomočjo Nila zagotavljajo več kot 97 odstotkov vode za namakanje in pitne vode. Zato država jez vidi kot eksistenčno grožnjo. Sudan upa, da bo projekt pomagal preprečevati poplave, se pa boji, da bodo njegovi jezovi brez dogovora o sodelovanju ostali suhi.

Obe državi Etiopijo pozivata k zavezujočemu dogovoru o polnjenju in delovanju jeza, a pogovori, nad katerimi bdi Afriška unija, doslej niso prinesli uspeha.

Kaj skrbi okoljevarstvenike?

Ker gre za pomemben politični projekt večine dosedanjih etiopskih vlad, resnih debat o vplivu jeza in hidroelektrarne na okolje niti ni bilo. Novinarji, ki so si drznili postavljati neprijetna vprašanja o projektu, so bili nemalokrat preganjani. Junija 2011 je bila denimo etiopska novinarka Rijot Alemu zaprta zaradi 'terorizma', potem ko je med drugim kritično poročala tudi o tem projektu. Aktivisti nevladne organizacije International Rivers, ki se ukvarja tudi s tem vprašanjem, so prejemali grožnje s smrtjo. Nekdanji premier Meles Zenavi je nasprotnike jeza označil za »hidroenergetske skrajneže« in jih primerjal s kriminalci.

S spornim jezom so se v preteklih letih ukvarjale tudi številne študije. Na mednarodnem nivoju so okoljski vplivi megajeza minimalni ali relativno neznani. Toda glede na vse več hidroelektrarn po svetu okoljevarstvenike skrbita preskrba z vodo in njihov vpliv na ekosisteme. Pri tako velikih jezovih, kot je GERD, se lahko vplivi na ekosisteme pojavijo na stotine kilometrov nižje po toku, pogosto v sosednjih državah. Hidroelektrarne tudi močno posežejo v dinamiko rek, kar lahko vpliva na skupnosti, ki živijo nižje ob rečnem toku.

Jez pa vpliva na rečni ekosistem tudi ob samem jezu, saj se reka v tem delu bolj spreminja v jezero, kar pomeni spremembo za živalske vrste, ki živijo na tem območju. Jez bo tudi vplival na vrste rib, ki  v času drstenja plavajo proti toku. Jez namreč predstavlja pregrado in jih povsem ločuje od njihovega običajnega habitata za drstenje. 

Poleg tega bo akumulacijsko jezero ob jezu imelo drugačno temperaturo, kemično sestavo in nivo kisika, kar bi lahko pomenilo razrast neavtohtonih invazivnih vrst. 

Etiopija nujno potrebuje nove vire energije

Etiopija je z okoli 110 milijoni prebivalcev druga najbolj naseljena država v Afriki in ima po podatkih Svetovne banke drugi največji primanjkljaj električne energije na kontinentu. Kar okoli dve tretjini prebivalcev te države namreč nimata dostopa do elektrike. 

Skupno 4,2 milijarde dolarjev (3,7 milijarde evrov) vredna hidroelektrarna bo imela več kot 5000 megavatov moči, kar bi več kot podvojilo etiopske kapacitete. V prvi fazi so sicer zagnali le eno od skupno 13 turbin, druga bo sledila v nekaj mesecih. Projekt, ki vključuje 145 metrov visok jez na Modrem Nilu na zahodu Etiopije nedaleč od meje s Sudanom, naj bi v celoti zaključili leta 2024.