Predstavniki investitorja, družbe E-Grus iz Ljubljane, in izdelovalca projekta, Savaprojekta iz Krškega, so predstavili podrobnosti predvidene prostorske ureditve. Po prvi različici bi nad Kraškim robom postavili 80 vetrnic, od katerih bi vsaka imela stolp v višini 50 metrov, skupna moč polja bi bila 80 megavatov. Po drugi varianti bi postavili 30 vetrnic skupne moči 90 megavatov, pri čemer bi bila višina vsakega stolpa 85 metrov.

Daljnovod bi lahko potekal tik ob lokalni cesti Črnotiče-Podgorje, severno od naselja Črnotiče ali južno od njega. Gre večinoma za neporaslo planoto, pri čemer ne bi ogrožali niti ptic niti netopirjev. Med prednostmi izgradnje vetrnega polja so investitorji navedli ureditev prometne infrastrukture, nova delovna mesta in prepoznavnost območja tudi v turističnem smislu. Iz nadomestila za uporabo prostora pa bi koprska občina nenazadnje vsako leto prejela tri odstotke ustvarjenega prihodka.

"Golič ni bil izbran čisto po naključju," je ob robu predstavitve dejal direktor E-Grusa Aleš Janžovnik. Strokovna analiza, ki je bila narejena za potrebe nacionalnega energetskega koncepta Slovenije, je pokazala, da je Golič ena od 35 ugodnih območij za proizvodnjo vetrne energije.

Glede na to, da so v preteklosti že bile iniciative za izvedbo podobnega projekta, so začeli raziskovati zgodovino projekta in strokovne podlage ter se nato odločili, da je to potencialno dovolj zanimiva in hkrati v primerjavi z drugimi neproblematična lokacija, je dodal.

V razpravi je bila izražena skrb glede hrupa. Janžovnik je zagotovil, da se želijo pogovarjati z ljudmi in civilnimi iniciativami. "Na silo v projekt ne bomo šli. Mi smo se z vsemi pripravljeni pogovarjati, iskati pot do skupnega cilja," je poudaril prvi mož E-Grusa. Če bodo tako začutili, da se projekta ne da uresničiti, se bodo umaknili iz projekta.

Projekt bo sicer potekal fazno. Na podlagi javne razprave naj bi do oktobra pripravili besedilo državnega prostorskega načrta, ki bi bil lahko dokončno sprejet v letu 2024. Sama gradnja, če ne bo zapletov, bi lahko stekla v letu 2026 ali 2027.

Po besedah predsednika Krajevne skupnosti Rakitovec Dušana Rožca bodo krajani pred odločitvijo morali videti tudi rezultate presoje vplivov na okolje.

Rožac se je sicer glede projekta že sestal tudi s koprskim županom Alešem Bržanom. Želja krajanov je, da bi denar, ki bi ga občina dobila od nadomestila za uporabo prostora, šel za lokalno skupnost oz. vasi, ki jih bo gradnja vetrnic prizadela.