Odjemalec se k projektu priključi glede na lastne potrebe po električni energiji, tako da z zakupom deleža sončne elektrarne pokrije svojo letno porabo. Kot primer lahko vzamemo gospodinjstvo, ki na mesečni ravni porabi 170 kWh električne energije. To na letni ravni znese 2040 kWh. Ker je letna proizvodnja električne energije v sončni elektrarni približno 1000 kWh na 1 kW kapacitete, to pomeni, da bi to gospodinjstvo moralo zakupiti 2 kW kapacitete sončne elektrarne, da bi pokrilo svoje letne potrebe. Njihov začetni vložek bi tako znašal 300 EUR (150 EUR x 2 kW), izpostavlja vodja Energetske zadruge zeleni Hrastnik, Tomaž Zver. V prvih 15 letih se bodo položnice odjemalcev, priključenih na elektrarno, znižale za za tretjino, ko bo posojilo v celoti odplačano pa tudi do 65 %, še dodajajo.

Elektrarna seveda ne bo zadostila potrebam vseh občanov, saj se nanjo lahko priključijo le tisti odjemalci, ki si z njo delijo transformatorsko postajo, je pa dober začetek in način, kako vključiti tudi gospodinjstva, ki ne morejo imeti lastne ali nimajo finančnih zmožnosti, pravi Tomislav Tkalec iz društva Focus, ki je tesno sodelovalo s Hrastnikom, pripravili pa so tudi priročnik v okviru projekta 'Care4climate'.

Sledile bodo še druge občine

Z energetsko draginjo prihaja tudi čas, ko bomo množično iskali poti do cenejših položnic, poudarjajo. Občani občine Hrastnik bodo imeli bodisi posredne koristi prek nižje cene elektrike za javne objekte v lasti občine Hrastnik ali neposredne koristi v obliki fiksne nižje cene elektrike v naslednjih 25 letih, če se bodo lahko priključili energetski skupnosti. Tkalec je prepričan, da so skupnostne sončne elektrarne zelo dobra rešitev. Predvsem za tiste, ki živijo v večstanovanjskih blokih. Med prvimi občinami, ki bo konceptu sledila, je denimo tudi Koper.

Premagali tudi administrativne ovire

Pred Hrastnikom so to poskušali že drugi, a so mnogi župani zaradi administrativnih ovir odnehali, zato je zadruga dober način, kako te težave premostiti, je prepričan Tkalec. Elektro soglasja, nepovratna sredstva in bančni krediti so tisti postopki, ki izvedbo projekta lahko podaljšajo tudi za več let, no, v Hrastniku so vztrajali, zdaj so tik pred pridobitvijo 20 % subvencije, ki jo dodeli ministrstvo za infrastrukturo. 

Manjka le še bančno posojilo v višini 60 % ocenjene skupne vrednosti investicije, ki znaša 235.000 EUR. S konceptom Zeleni Hrastnik želimo poudariti zavezanost občine Hrastnik k zelenemu trajnostnemu prehodu. S takšno usmeritvijo dolgoročno na prvo mesto postavljamo občanke in občane ter njihovo kvaliteto bivanja ter se trudimo biti na kakšnem področju med najnaprednejšimi v državi. Prepričan sem, da je postavitev skupnostne sončne zadruge odličen prvi korak na poti v zeleno prihodnost, pravi župan Marko Funkl. HSE je sicer 8. aprila letos prav v Hrastniku postavila doslej največjo sončno elektrarno Prapretno, ki se ponaša s tremi megavati moči.