Sončna šoli Hrastnik orje ledino v spodbujanju energetskih skupnosti. Sončno elektrarno, ki je zrastla na strehi šole, je vzpostavila energetska zadruga Zeleni Hrastnik. Kot so poudarili na otvoritvi, ki je potekala danes, čeprav bodo prvi kW v omrežje šele stekli, gre za prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije. Sončna šola Hrastnik je tako prva slovenska skupnostna samooskrbna sončna elektrarna, ki jo je na strehi javnega objekta vzpostavila zadruga. 

"Številni se želijo na omrežje priključiti s svojo lastno sončno elektrarno, pa jih zaradi preobremenjenosti omrežja zavračajo. To je postalo ozko grlo uvajanja sončne energije pri nas.  Skupnostne sončne elektrarne pa lahko naslavljajo prav ta problem, saj imajo odjemalci več možnosti, če niso vezani na lastno streho," poudarja strokovna sodelavka Focusa Barbara Kvac.  "Zaradi naslavljanja podnebnih sprememb je nujna transformacija energetskega sistema in rešitev so obnovljivi viri. Zato je smiselno nasloviti čim več posameznikov, ki lahko pri sodelovanju v takšni skupnosti pri tem prehodu aktivno sodelujejo. Takšen projekt prinaša tako okoljske kot finančne koristi za lokalne skupnosti," izpostavlja nekaj od številnih prednosti takšnega projekta.

Kako bo delovala Sončna šola? 

Kot pojasnjuje Božidar Roglič, predsednik Energetske zadruge Zeleni Hrastnik, lahko član zadruge postane vsak, tako fizična kot pravna oseba. Zaradi specifik uredbe o samooskrbi z letnim net-meteringom so se lahko v energetsko skupnost Sončna šola Hrastnik vključili le odjemalci, ki so priključeni na isto transformatorsko postajo kot osnovna šola.  Kot pove, sončno elektrarno sestavlja 662 panelov in je zato precej večja od tistih, ki jih običajno vidimo na domačih strehah. Z močjo približno 300 kW bo Sončna šola Hrastnik tako ena največjih sončnih elektrarn za skupnostno samooskrbo v državi. Z električno energijo, proizvedeno s pomočjo sonca, bo oskrbovala 16 stanovanj iz bližnjih stanovanjskih blokov, tri javne stavbe – občinsko, šolo in bazen, manjši trgovski prostor in prostora dveh gospodarskih družb, naštevajo v Zadrugi Zeleni Hrastnik. 

Poleg tega, da gre za samooskrbo skupnosti z energijo iz obnovljivih virov energije, je posebnost Sončne šole Hrastnik način in model vzpostavitve, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. Vsi vključeni v energetsko skupnost, to je 17 fizičnih oseb, dve gospodarski družbi, občina in občinska zavoda, so člani Energetske zadruge Zeleni Hrastnik, lastniki sončne elektrarne in hkrati odjemalci. Na ta način bodo dosegli koristi za okolje v obliki znižanja emisij CO2 in nižje zneske na položnicah za električno energijo, so prepričani. 

Kakšne stroške so imeli? 

Električna energija, ki jo bo sončna elektrarna proizvajala, se bo po principu neto meritev odštevala od porabljene energije odjemalcev Sončne šole Hrastnik. V prvih 13 letih se jim bo skupen strošek, ki ga imajo s porabo električne energije, znižal za približno 30 %, po odplačilu kredita pa za približno 65 %, saj bodo krili samo še stroške vzdrževanja in upravljanja. Nezanemarljiva pa je tudi neodvisnost od tržnih nihanj, pojasnjujejo. 

Vrednost investicije je bila približno 235.000 evrov. Način financiranja je vključeval začetne vložke vključenih odjemalcev v višini 150 evrov na 1 kW kapacitete, s čimer so pokrili 20 % investicije. Nadaljnjih 20 % je sofinanciralo ministrstvo za infrastrukturo, v sklopu javnega razpisa za nepovratna sredstva za sončne elektrarne, preostalih 60% pa krije kredit. 

Odjemalec se je priključil glede na lastne potrebe po električni energiji, tako da z zakupom deleža sončne elektrarne pokrije svojo letno porabo električne energije. Kot primer lahko vzamemo gospodinjstvo, ki na mesečni ravni porabi 170 kWh električne energije. To na letni ravni znese 2040 kWh. Ker je letna proizvodnja električne energije v sončni elektrarni približno 1000 kWh na 1 kW kapacitete, to pomeni, da bi to gospodinjstvo moralo zakupiti 2 kW kapacitete sončne elektrarne, da bi pokrilo svoje letne potrebe. Njihov začetni vložek je tako znašal 300 evrov (150 evrov x 2 kW), so izračunali.  Življenjska doba takšne elektrarne je predvidoma 25–30 let, še dodajajo. 

Ogromno zanimanja  

Kot pove Kvaceva, je v Sloveniji po njihovem opažanju ogromno zanimanja za takšne projekte. Že v letošnjem letu bo zato izvedenih še kar nekaj takšnih projektov, pove. V Focusu denimo sodelujejo z občino Ig, občino Zreče, interes pa imajo tudi v Vitanju, Laškem, Sežani, Kopru, našteje.  Največje ovire za to, da v Sloveniji ne sveti še več takšnih sončnih skupnostnih elektrarn, vidi v tem, da je takšen projekt velik zalogaj na več področjih. Potrebuješ nekoga, ki ga zna učinkovito in pravilno peljati, poudarja. Prav tako je izziv komunikacija z lokalnimi skupnostmi in pa seveda finance, dodaja. 

"Ta projekt je ključen za solarizacijo, ki se po 15 letih dejansko dogaja v Sloveniji," je poudaril tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. "Ta elektrarna ni niti majhna niti velika. Je pa dovolj pomembna, da Hrastnik postavi na državni  zemljevid. Želimo si, da bi bilo tovrstnih projektov še več." Kot je zagotovil, na državni ravni snujejo prenovitev uredbe, da bi zraslo še več takšnih projektov, več skupnostnih in samooskrbnih sončnih elektrarn.