Pogosto slišimo, kako potrebujemo inovacije in nove tehnologije, ki bodo pomagale zmanjševati naš vpliv na okolje, hkrati pa nam omogočile, da bomo vsaj do neke mere obdržali trenutni način življenja in potovanja. Prav potovanja oziroma promet, še posebej letalski, so namreč ena od stvari, ki s svojimi izpusti CO2 močno vplivajo na segrevanje ozračja in podnebne spremembe.  

Zato tudi na področju letalstva iščejo vedno nove načine za zmanjšanje ogljičnega odtisa. V kraju Werlte na severozahodu Nemčije so odprli obrat, v katerem bodo proizvajali t. i. "sintetični kerozin". 

Za izdelavo tega novega goriva bodo uporabili vodo in elektriko iz bližnjih vetrnih elektrarn, s pomočjo katerih bodo pridobivali vodik. Nato bodo vodiku dodali ogljikov dioksid ter tako dobili snov, ki jo bodo nato lahko rafinirali v sintetični kerozin. 

Takšen umetno pridobljeni kerozin, ki mu pravijo tudi e-kerozin ali PtL (power-to-liquid), bo v ozračje izpustil le toliko CO2, kolikor ga bodo za njegovo izdelavo pred tem načrpali iz ozračja in biomase. Tako bo torej ogljično nevtralen. 

Obrat je odprla neprofitna organizacija Atmosfair, pri projektu pa sodeluje tudi nemški tehnološki velikan Siemens. Na začetku naj bi proizvajali okoli osem sodčkov (približno tono) sintetičnega kerozina na dan. Ker je to občutno premalo, da bi zadostili potrebam letalske industrije, ga bodo sprva mešali z običajnim kerozinom. S tem gorivom bodo predvidoma v začetku prihodnjega leta začeli polniti letala na letališču v Hamburgu. Prva letalska družba, ki bo uporabljala to gorivo, pa bo nemška Lufthansa. 

V organizaciji pravijo, da je namen projekta pokazati, da je takšno pridobivanje kerozina tehnološko izvedljivo in se tudi ekonomsko splača, če je povpraševanje dovolj veliko, posledično pa je večja tudi proizvodnja. 

Svetovna letalska industrija je leta 2019, torej pred pandemijo, porabila skoraj 2,3 milijarde sodčkov kerozina letno. 

V zadnjih letih skuša letalska industrija ogljični odtis zmanjšati tudi z uvajanjem t. i. trajnostnih letalskih goriv (SAF), ki jih mešajo s konvencionalnim gorivom. Pri SAF gre predvsem za biogoriva, ki so pridelana iz trajnostnih surovin, kot so odpadki ali kmetijski ostanki. Gre za dobrodošlo alternativo, saj lahko v času življenjske dobe goriva zmanjšajo za do 80 odstotkov emisij v primerjavi s fosilnim letalskim kerozinom. 

Podnebni aktivisti sicer opozarjajo, da v teh primerih ne moremo govoriti o trajnostnem kerozinu, saj da gre za lažno zeleno oglaševanje in so takšna goriva še vedno škodljiva za okolje. 

Letalski prevozniki napovedali neto ničelne izpuste do leta 2050

Medtem pa so se danes na srečanju Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) vsi člani zavezali, da bodo do leta 2050 dosegli neto ničelne izpuste ogljikovega dioksida. "Za letalstvo so neto ničelni izpusti pogumna, drzna zaveza. Ampak so tudi nuja," je dejal generalni direktor Iate Willie Walsh. 

Kot je zapisal v izjavi, objavljeni na spletni strani Iate, bo neto ničelne izpuste do leta 2050 mogoče doseči ob skupnem trudu v celotni vrednostni verigi in ob podpori vladnih politik.

Doseči neto ničelne izpuste bo ogromen izziv, pravi Walsh, saj mora letalska industrija stalno zmanjševati izpuste in hkrati zadostiti vedno večjemu povpraševanju po letalskem prevozu. Ob predvidenih 10 milijardah potnikov v letu 2050 bo treba takrat izpuste zmanjšati za 1,8 gigatone. Za doseganje neto ničelnih izpustov bo treba do leta 2050 zmanjšati izpuste za skupno 21,2 gigatone.

Ključna za doseganje cilja je po Walshevem mnenju shema Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) za izravnavo in zmanjšanje izpustov ogljika (CORSIA), s katero bi izpuste na kratek in srednji rok stabilizirali na ravni iz leta 2019.

Potrebna bosta sodelovanje vseh deležnikov in podporna politika držav, podobno kot velja za druge panoge, na primer trajnostni cestni promet, za katerega vlade zagotavljajo finančno podporo za infrastrukturo ter za proizvajalce in kupce vozil. Tako bodo po Walshevem mnenju med drugim potrebni trajnostna proizvodnja letalskega goriva, nove letalske tehnologije, učinkovitejše delovanje in infrastruktura ter ničemisijski viri energije.

Iata je danes objavila tudi novo napoved poslovanja prevoznikov. Tako pričakuje, da bodo letos zabeležili 51,8 milijarde dolarjev izgube, potem ko je aprila napovedovala 47,7 milijarde dolarjev minusa, leta 2022 pa 11,6 milijarde dolarjev izgube. Poleg tega je oceno za leto 2020 poslabšala s 126,4 milijarde dolarjev na 137,7 milijarde dolarjev izgube.

Walsh ocenjuje, da je izpad prevoznikov "ogromen", da pa se je panoga že precej dvignila z dna krize. Letalski prevozniki so znižali stroške in izkoristili povečano povpraševanje po tovornem letalskem prometu, je dodal.

Okrevanje je sicer v različnih regijah različno. Severna Amerika naj bi bila edino območje, na katerem naj bi prevozniki leta 2022 poslovali z dobičkom. V Evropi naj bi letos zabeležili 20,9 milijarde dolarjev, prihodnje leto pa 9,2 milijarde dolarjev izgube, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.