Recikliranje odsluženih sončnih kolektorjev je zapleteno. Čeprav je prehod na obnovljive vire energije, med katerimi je sončna energija, ključen za boj s podnebno krizo, ostaja pereče vprašanje reciklaže. 90 odstotkov jih po koncu življenjske dobe namreč konča na odlagališču. Skupina avstralskih znanstvenikov z univerze Deakin pa je morda našla prelomno rešitev. Razvili so novo toplotno in kemično tehniko za pridobivanje silicija iz odsluženih sončnih panelov, je poročal EuroNews. In ravno pridobivanje silicija je največji izziv pri reciklaži solarnih modulov, zato takšna odkritja zbujajo upanje za bolj učinkovito recikliranje v prihodnosti.  

Kot pojasnjuje dr. Marko Jošt z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, so sončni moduli sestavljeni iz petih glavnih komponent, in sicer stekla, aluminijastega okvirja, srebrnih kontaktnih povezav, silicijevih sončnih celic ter polimernih enkapsulantov. Po podatkih 'PV cycle' naj bi se kar 95 odstotkov modula dalo reciklirati: "Recikliranje stekla, aluminija ter kovinskih povezav (srebro, baker) je že dobro utečen postopek, medtem ko je recikliranje silicija težje," pojasnjuje dr. Jošt. Ena izmed možnosti je ta, da ga s pomočjo segrevanja lahko izvlečejo iz polimernih enkapsulantov, ki se pri povišanih temperaturah stopijo. Nato je potrebno nadaljnje kemijsko čiščenje in ponovna kristalizacija silicija. Reciklirane sončne celice lahko nato dosežejo učinkovitost pretvorbe do 20 odstotkov, v primerjavi z novimi, ki imajo učinkovitost pretvorbe okoli 22 odstotkov, razloži. 

Postopek avstralskih raziskovalcev je sigurno korak v pravo smer, ocenjuje. Ker podrobnosti postopka niso znane, sicer težko komentira, a kot poudarja, "je pomembno, da so našli tudi novo aplikacijo uporabe recikliranega silicija, in sicer za baterije." 

Kljub visoki ceni reciklaže vseeno ceneje kot odlaganje nerazgradljivega v naravi 

Kako uporaben je njihov postopek za industrijsko uporabo, je prav tako težko oceniti. Po navadi traja pot iz raziskav do industrije par let, je pa to zelo odvisno od denarnega vložka, izpostavlja dr. Jošt: "Glede na naraščajoče število postavljenih elektrarn in posledično odpadnih modulov, bo njihovo recikliranje kmalu postalo pomembna panoga, vredna več deset ali 100 milijard letno." Trenutno stane postopek recikliranja 15 do 45 dolarjev na modul, pove, a je dolgoročno vseeno cenejše kot pa odlaganje stvari, sončnih modulov ali česarkoli drugega bio nerazgradljivega, v naravi, izpostavlja: "Z naraščanjem in industrializacijo recikliranja ter izboljšanjem postopkov bo cena v prihodnosti zagotovo še padla."

Po letu 2025 bo število odpadnih modulov zelo naraslo 

Pri postavitvi sončnih elektrarn proizvajalci zagotovijo garancijsko dobo 20 let. To je doba, za katero proizvajalci zagotavljajo, da moč modula ne pade pod 80 % nazivne moči. Pričakovana življenjska doba samih modulov je sicer daljša, tudi do 30 let in več: "Ker se je masovna postavitev sončnih elektrarn začela po letu 2005, večina modulov še normalno obratuje. Zato tudi trg recikliranja še ni tako razvit, kot je trg izdelave modulov, saj količina odpadnih modulov ni tako velika, čeprav se absolutne številke slišijo ogromne."

Vseeno pride tudi do odpovedi delovanja sončnih modulov, ali zaradi naravnih nesreč ali kakšnih drugih razlogov, dodaja. Te module se sicer že učinkovito reciklira, recimo v Nemčiji je takih modulov za okoli 10000 ton letno, v Franciji pa približno polovico manj, pove sogovornik. 

Predvsem po letu 2025, torej 20 let po 2005, pa pričakujejo, da bo število odpadnih modulov zelo naraslo, s tem pa tudi potrebe in zahteve po reciklaži. Zaradi masovnega obsega recikliranja bodo v bližnji prihodnosti posledično tudi finančni modeli postali bolj dobičkonosni in privlačnejši za podjetja ter investitorje, razmišlja: "Prepričan sem, da bo zaradi uporabnosti recikliranih materialov sončnih modulov in tudi potrebe po njih v naravi ostalo odvrženih le-teh malo. Tako bo fotovoltaika tudi po preteku obratovanja sončnih modulov ostala zelena."