Zaradi številnih prednosti, ki jih prinašajo baterijski hranilniki energije tako za uporabnike kot za okolje, je povpraševanje po njih trenutno v porastu. Kako baterijski hranilniki energije koristijo uporabnikom in našemu planetu?  

Andrej Škerlak iz podjetja GEN-I Sonce pojasnjuje, da se baterijski hranilniki polnijo, ko proizvodnja sončne elektrarne preseže trenutne potrebe objekta. Shranjena energija pa se znotraj objekta koristi, ko so njegove potrebe po oskrbi višje od proizvodnje sončne elektrarne.  

Baterijski hranilniki namreč omogočajo shranjevanje presežne električne energije, ki se generira v obdobjih, ko proizvodnja sončne elektrarne preseže potrebe objekta po oskrbi z elektriko. S tem, ko se ta shranjena energija porabi v kasnejših obdobjih, se maksimizira uporaba obnovljivih virov energije, kar pa pomembno vpliva na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in posledično zmanjšanje onesnaževanja zraka.  

Z namestitvijo hranilnika se poveča delež električne energije, ki je proizveden in hkrati porabljen na sami lokaciji, posledično omenjene energije ni treba prevzeti iz omrežja. S koriščenjem lastne shranjene energije se zmanjšuje odvisnost od distribucijskega omrežja, kar pomeni nadaljnje zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv. Hkrati pa z vključevanjem hranilnikov v distribucijski sistem prispeva k bolj stabilnem omrežju in bolj vzdržni omrežni infrastrukturi. 

Ko se baterijski hranilnik izprazni, pa objekt ne ostane brez napajanja, saj se takrat prične oskrba iz obstoječega distribucijskega omrežja. Tovrstno energijo GEN-I strankam dobavi po ugodni ceni na podlagi Pogodbe o samooskrbi, izpostavlja Škerlak. 

Bliskovit razvoj baterijskih hranilnikov, poleti z njim skorajda neodvisni od omrežja 

Razvoj baterijskih hranilnikov energije je v zadnjih letih zelo napredoval, predvsem zaradi povečanega povpraševanja po obnovljivih virih energije, tehnoloških inovacij in podpore politik, ki spodbujajo trajnostne rešitve. Z napredkom v razvoju se povečujejo življenjska doba in vzdržljivost samooskrbnih sistemov, njihova zanesljivost in dolgoročna učinkovitost. Kot izpostavlja Škerlak, z leti ti sistemi postajajo kompaktnejši, kar pomeni, da se lahko več energije shrani na manjši površini, in to je pomemben faktor v stanovanjskih in poslovnih prostorih, kjer je prostor omejen: "Razvoj baterijskih sistemov pa je skozi leta prinesel tudi izboljšanje na področju varnosti teh sistemov, saj so prisotna manjša tveganja za morebitno toplotno uhajanje. Pomemben napredek pa je bil dosežen tudi na področju sistemov za upravljanje baterij ter njihovega povezovanja z ostalimi pametnimi napravami, kar omogoča učinkovitejše upravljanje porabe energije."

Koliko energije je torej možno shraniti v povprečen gospodinjski hranilnik energije? Kot razloži Škerlak, povprečna kapaciteta hranilnika v slovenskem gospodinjstvu znaša 10 kWh: "Če vzamemo za primer povprečno gospodinjstvo, ki se ogreva s toplotno črpalko, bi omenjena kapaciteta v zimskem času, ko toplotna črpalka polno obratuje, zadostovala za cca dve uri neodvisnega delovanja od omrežja. V poletnem času, ko pa toplotna črpalka ne obratuje, pa bi omenjena kapaciteta skoraj zadostovala za celodnevno neodvisno delovanje od omrežja." 

Prihranki odvisni od porabe posameznega gospodinjstva

Prihranki pri namestitvi tovrstnih sistemov so vsekakor občutni, odvisni pa so od velikosti nameščenega samooskrbnega sistema, višine porabe električne energije posameznega gospodinjstva ter od njegovega profila porabe energije, našteva Škerlak. Kot svetuje vsem, ki se zanimajo za zeleno preobrazbo doma, je na njihovi spletni strani na voljo spletni kalkulator, kjer lahko sami preverijo, koliko bi prihranili pri izgradnji sončne elektrarne s hranilnikom energije. Na spletnem obrazcu lahko oddajo povpraševanje in brezplačno bodo pripravili več informacij glede ponudbe in izgradnje sončne elektrarne.

Kako učinkovit ostaja takšen hranilnik energije z leti?

Tovrstni hranilniki električne energije imajo kar 15-letno produktno garancijo. Ob preteku garancije bo imel hranilnik vsaj še 60 % svoje začetne kapacitete, ponazarja Škerlak. Tovrstni sistemi pa so, kot dodaja, modularno nadgradljivi, kar pomeni, da se lahko npr. obstoječemu baterijskemu sistemu kapacitete 10 kWh (ki sestoji iz dveh 5 kWh enot) čez nekaj let enostavno doda nova enota s kapaciteto 5 kWh, s čimer se poveča kapaciteta že nameščenega baterijskega sistema. 

Možnost subvencije 

Država se je odločila tudi, da baterijske hranilnike energije subvencionira. "Subvencioniranje baterijskih hranilnikov v Sloveniji ima širok spekter koristi, od povečanja energetske neodvisnosti, boljše izrabe obnovljivih virov do pozitivnih gospodarskih in okoljskih učinkov. Z odločitvijo za subvencioniranje tovrstnih sistemov je Slovenija naredila pomemben korak k trajnostnemu razvoju in energetski prihodnosti, ki temelji na obnovljivih virih energije. Verjamemo tudi, da je država prepoznala pomembnost vloge tovrstnih produktov pri prehodu iz centraliziranega elektroenergetskega sistema v decentraliziran (in digitalni) sistem," ocenjuje Škerlak. 

Subvencije za baterijske hranilnike so na voljo preko Borzenovega podpornega centra. Fizična oseba (gospodinjski odjemalec) lahko pridobi  kar 675 € za 1 kW inštalirane nazivne moči sončne elektrarne (za sisteme v kombinaciji z baterijskim hranilnikom), s čimer si lahko občutno zniža dejanske stroške izvedene investicije in posledično občutno skrajša povračilno dobo tovrstne investicije. 

"Vsekakor bo energetska prihodnost vašega doma zelo svetla, če se boste odločili za namestitev sončne elektrarne v kombinaciji s hranilnikom energije," sklene Škerlak. Za učinkovito upravljanje z energijo pa je treba upoštevati več ukrepov, ki pripomorejo k zmanjšanju porabe energije, zmanjšanju stroškov in nenazadnje tudi pozitivnemu vplivu na okolje. "Energijsko učinkovitost svojega doma lahko izboljšate z namestitvijo ustrezne izolacije vašega objekta, izbiro energetsko učinkovitih naprav, rednim vzdrževanjem (ogrevalnih, hranilnih in prezračevalnih) sistemov, nadzorom nad porabo energije itd.," svetuje. 

Sponzorirana objava. Naročnik: GEN-I