Radioaktivni odpadki so ves material, ki ostane po uporabi v jedrskih procesih in vsebuje radioaktivne snovi. Največ jih nastaja v jedrskih elektrarnah pri proizvodnji jedrske energije, a manjši del se proizvede tudi v medicini, pri raziskavah in v industriji. Glede na raven radioaktivnosti ločimo dve vrsti tovrstnih odpadkov:.

– Nizko- in srednjeradioaktivni odpadki

Vsebujejo manjše količine radioaktivnih snovi in običajno nastajajo pri delovanju jedrskih elektrarn, v medicinskih laboratorijih ter industriji. Mednje sodijo laboratorijske obleke in orodje, medicinski pripomočki in drugi materiali, ki so bili izpostavljeni sevanju. Njihova stopnja nevarnosti je nižja, zato so manj zahtevni za obvladovanje. V Sloveniji so ti odpadki varno skladiščeni v Jedrski elektrarni Krško (JEK) in skladišču v Brinju.

– Visokoradioaktivni odpadki

Sem uvrščamo predvsem izrabljeno jedrsko gorivo in materiale iz jedrskih reaktorjev. Visokoradioaktivni odpadki so najbolj nevarni zaradi visoke stopnje sevanja in dolgoživosti radioaktivnih snovi. Zahtevajo zelo strogo varnostno obravnavo. Nekateri radioaktivni materiali imajo zelo dolgo razpolovno dobo, kar pomeni, da se njihova radioaktivnost zmanjšuje zelo počasi. Takšni materiali potrebujejo dolgotrajne rešitve, kot so globoka geološka odlagališča, ki so zgrajena za varno shranjevanje na tisoče let.

Na splošno morajo biti vsi radioaktivni odpadki ustrezno označeni in skladiščeni, da ne pridejo v stik z okoljem ali ljudmi. Pri obvladovanju radioaktivnih odpadkov veljajo strogi varnostni ukrepi.  

Kaj se zgodi z izrabljenim jedrskim gorivom?  

Kot rečeno, spada izrabljeno jedrsko gorivo med visokoradioaktivne odpadke. Po uporabi jedrsko gorivo postane manj učinkovito za proizvodnjo energije, zato ga najprej ohladijo v posebnih ohlajevalnih bazenih, kjer se radioaktivnost postopno zmanjšuje. Ko je dovolj ohlajeno, ga premestijo v varna suha skladišča, kjer je povsem izolirano od okolja.

Jedrski odpadki so večinoma v trdni obliki, kar pomeni, da jih je lažje obvladovati kot denimo izpuste, ki jih proizvajajo elektrarne na fosilna goriva. Sodobne metode shranjevanja pa zagotavljajo, da ti odpadki ne pridejo v stik z okoljem.

Za kakšne količine jedrskih odpadkov gre?   

Strah pred radioaktivnimi odpadki pogosto izhaja tudi iz napačnih predstav o njihovi količini. Dejstvo je, da jih je v primerjavi z drugimi vrstami industrijskih odpadkov zelo malo. V Sloveniji vsako leto proizvedemo okoli 1,9 tone industrijskih odpadkov in kar 8,3 tone CO2 na prebivalca. Trenutna količina izrabljenega jedrskega goriva v JEK pa znaša le 0,007 kilograma (sedem gramov) na prebivalca na leto.  

Izračuni kažejo, da za vsak kWh električne energije, ki jo proizvede jedrska elektrarna, nastane za 0,0028 grama jedrskih odpadkov. Povprečno slovensko gospodinjstvo na leto porabi okoli 1656 kWh električne energije na prebivalca (podatki za leto 2022). Če bi torej posameznik – ob pričakovani življenjski dobi 80,7 leta – vse življenje uporabljal zgolj električno energijo iz jedrske elektrarne, bi v svojem življenju ustvaril za okoli 374 gramov jedrskih odpadkov.

A kljub majhnim količinam tovrstnih odpadkov so potrebne dolgoročne rešitve za njihovo varno shranjevanje, saj ostajajo radioaktivni še tisočletja.

Dolgoročno obvladovanje radioaktivnih odpadkov

V Sloveniji že imamo ustaljen in varen sistem za shranjevanje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki nastajajo v industriji, medicini in pri delovanju jedrske elektrarne. Ti odpadki se shranjujejo v Jedrski elektrarni Krško in v skladišču v Brinju. 

V Vrbini pri Krškem pa se je oktobra začela tudi gradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Ti bodo shranjeni v globokem podzemnem odlagalnem silosu, ki bo obdan z betonskimi pregradami. Končan bo predvidoma leta 2027. Vanj bodo lahko v 10 plasteh zložili 990 zabojnikov z odpadki.

Slovenija se pri iskanju dolgoročnih rešitev za trajno skladiščenje teh odpadkov zgleduje tudi po projektih globokih geoloških odlagališč. Pri razvoju teh tehnologij so vodilne Finska, Švedska in Francija. Globoka geološka odlagališča jedrske odpadke varno shranjujejo več sto metrov globoko pod zemljo, v stabilnih kamninah. Zasnovana pa so tako, da jedrske odpadke izolirajo od okolja za tisoče let, kar zagotavlja dolgoročno varnost. Gradnja teh objektov je sicer finančno in tehnično precej zahtevna in lahko traja več desetletij. Lokacije pa morajo izpolnjevati stroge geološke kriterije in imeti podporo lokalnih skupnosti. 

Sponzorirana objava