Znanstveniki poudarjajo nujnost omejitve segrevanja našega planeta do 1,5 stopinje Celzija, s čimer bi ustavili najhujše posledice podnebnih sprememb. To je tudi cilj pariškega podnebnega sporazuma, ki so ga kot prvi globalni podnebni dogovor članice ZN sklenile leta 2016.

Številne države, tudi velika gospodarstva, obljubljajo, da bodo do sredine stoletja ali nekoliko zatem drastično zmanjšale emisije toplogrednih plinov ali dosegle celo neto ničelne izpuste.

A skupno poročilo obeh omenjenih ustanov opozarja, da je približno tretjina zmanjšanja izpustov v energetskem sektorju, potrebnega za vzdržno pot do neto ničelnih izpustov z letom 2070, odvisna od tehnologije, ki je še v fazi prototipov ali v demonstracijski fazi.

"Energetski sektor bo neto ničelne izpuste dosegel le z močnim in usklajenim ukrepanjem za okrepitev inovacij," piše v poročilu. In v tej luči ni spodbudna ugotovitev, da je bil v obdobju med letoma 2000 in 2013 povprečen letni prirast patentov na tem področju 12,5-odstoten, od leta 2017 naprej pa je le še triodstoten.

Največ patentov za okolju prijaznejša goriva

Največ novih patentov je na področju učinkovite rabe energije in tehnologije za prehod na nova, okolju prijaznejša goriva. Ti patenti predstavljajo okoli 60 odstotkov vseh. Upada pa že skoraj desetletje število patentov na področju obnovljivih virov energije, ki so leta 2019 predstavljali 17 odstotkov vseh patentov.

Najmočnejše gonilo inovacijske aktivnosti na področju čiste energije so od leta 2017 naprej področja baterij oziroma shranjevalnikov energije, energetske izrabe vodika in pametnih omrežij. Tu so še tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika. Delež patentov na teh področjih je od leta 2000 do leta 2019 narasel s 27 na 34 odstotkov. Pomembno k tej rasti prispeva tudi povečanje uporabe električnih vozil oziroma prehod na električno mobilnost v prometu.

Čeprav je Kitajska na tem področju zelo napredna, pa ni na vrhu pri patentih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Zemljepisno gledano je prva Evropa z 28 odstotki. Sledi Japonska s 25 odstotki, ZDA z 20 odstotki, Južna Koreja z 10 odstotki in nato največje azijsko gospodarstvo z osmimi odstotki.