"Podnebno nevtralnost do sredine tega stoletja, kar si je Slovenija zastavila tudi z Dolgoročno podnebno strategijo (ReDPS50), lahko dosežemo le ob njeni ustrezni umestitvi med politične, razvojne in izvedbene prioritete ter s takojšnjo okrepitvijo izvajanja podnebnih ukrepov," ugotavljajo v Podnebnem ogledalu 2021, so sporočili z IJS.  

Doseganje ciljev leta 2020 je spodbudno

Letos v okviru vzpostavljenega sistema za spremljanje izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) nadaljujejo že s četrtim Podnebnim ogledalom, ki so ga na Institutu Jožef Stefan pripravili v projektu Life Podnebna pot 2050. 

Kot so sklenili na IJS, poročila 'Podnebno ogledalo 2021'kažejo, da bo Slovenija leta 2020 dosegla obvezujoč cilj na področju emisij neETS (to so emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami). Emisije toplogrednih plinov iz virov v okviru tega cilja so se leta 2019 zmanjšale za 2 % in so bile za 11,9 % manjše od cilja za leto 2020, so pojasnili. 

Ravno tako bo leta 2020 dosežen tudi obvezujoč cilj, ki ga ima Slovenija na področju energetske učinkovitosti. Raba primarne energije se je namreč leta 2019 zmanjšala že drugo leto zapored, tokrat za 1,8 %, in je bila 6 % pod ciljno vrednostjo za leto 2020, so razložili na IJS. 

Obvezujočega cilja na področju obnovljivih virov energije ne bomo dosegli

Obvezujoč cilj, ki ga ima Slovenija na področju obnovljivih virov energije (OVE), pa leta 2020 ne bo dosežen, kažejo podatki. V letu 2019 je bil delež OVE v bruto rabi končne energije z 22 % kar 3,0 odstotne točke manjši od cilja za leto 2020, od leta 2010 pa se je povečal za samo 1,6 odstotne točke, so pojasnili na IJS

Mag. Barbara Petelin Visočnik iz Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan meni, da je to, da bomo leta 2020 dosegli dva od treh obvezujočih ciljev, spodbudno, a z vidika doseganja ciljev v letu 2030 in prehoda v podnebno nevtralnost premalo: "Cilji za leto 2020 so premalo ambiciozni, saj so bili zastavljeni v času, ko še ni bilo širšega političnega soglasja za odločnejše in hitrejše ukrepanje proti globalni podnebni krizi. Za uspešno blaženje podnebnih sprememb morata biti zmanjševanje emisij TGP in prehod v podnebno nevtralnost uvrščena visoko med nacionalne politične, razvojne in izvedbene prioritete." Kot je še poudarila, je treba ob tem zagotoviti ustrezno organiziranost ter število in usposobljenost sodelavcev pristojnih služb za podnebne spremembe, vključiti podnebno ukrepanje v sektorske in horizontalne programe ter finančne načrte, ustrezno nadgraditi izvajanje in spremljanje podnebnih ukrepov ter jih po potrebi dodatno usmerjati.

Kako lahko dosežemo cilje za leto 2030? 

Podnebno ogledalo 2021 zato izpostavlja, da sta za prehod v podnebno nevtralnost potrebna doseganje ciljev v letu 2030, ki se še usklajujejo z Evropsko komisijo, in intenzivnejše izvajanje ukrepov v tem obdobju, odločilna. Potrebno je takojšnje izvajanje ukrepov v polnem obsegu, kot je že načrtovano v sprejetih dokumentih Nacionalni energetsko-podnebni načrt (NEPN) in Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS 2050). Izvajanje ukrepov ni pomembno samo z vidika doseganja ciljev; ustvarja tudi nova delovna mesta in prispeva k bolj samostojni, prožni, odporni in zdravi družbi ter je vodilo uspešnega zelenega okrevanja po pandemiji, so podarili na IJS. 

Državljani blaženje podnebnih sprememb dojemajo kot pomembno

Z blaženjem podnebnih sprememb se izpolnjuje tudi volja državljanov, poudarjajo na IJS. V Sloveniji je v raziskavi Flash Eurobarometra (avgust 2021) namreč 40 % vprašanih ukrepe proti podnebnim spremembam navedlo kot najpomembnejšo politično prioriteto, ki bi jo moral obravnavati evropski in z njim tudi slovenski parlament. Ukrepanje proti podnebnim spremembam podpira tudi stroka na globalni ravni. Ta ugotavlja, da smo segrevanje ozračja in s tem podnebne spremembe povzročili ljudje. Nekaterih podnebnih sprememb kratkoročno ne moremo več preprečiti, za njihovo omejitev pa je treba takoj in močno zmanjšati emisije CO2 in drugih toplogrednih plinov, izpostavljajo. 

FOCUS: Slovenska strategija potrebuje znatno zvišanje ciljev 
Do ciljev, ki smo si jih na državni ravni zastavili do leta 2030 in jih IJS sicer ocenjuje kot 'ambiciozne', pa so kritični v društvu za sonaraven razvoj Focus, saj opozarjajo, da se je Slovenija poleg Madžarske, Portugalske in Španije uvrstila med države, ki so v svoje dolgoročne podnebne strategije jasno vključile cilj doseči podnebno nevtralnost do leta 2050: "Pri tem pa je treba opozoriti na problematično ukrepanje Slovenije za dosego podnebne nevtralnosti, saj za leto 2030 postavlja izredno nizke cilje, povzete po neambicioznem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. S tem večino ukrepanja prestavlja v obdobje med letoma 2030 in 2050. Večina nujnih ukrepov je tako preloženih na obdobje po letu 2030, kar ogroža doseganje dolgoročnega cilja in bo zelo verjetno povečalo stroške podnebnih ukrepov."

Kot v Focusu izpostavljajo že vse od javne predstavitve osnutka tega ključnega strateškega podnebnega dokumenta, cilji slovenske dolgoročne podnebne strategije niso skladni z zavezami pariškega sporazuma glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030.  Taj Zavodnik iz Focusa je poudaril: "Slovenija bi morala v času svojega predsedovanja Svetu EU voditi z zgledom ter si zastaviti cilje in ukrepe, usklajene s pariškim sporazumom. Da bi Slovenija dosegla cilj 1,5 ° C iz pariškega sporazuma, se mora nemudoma pričeti pripravljati na znatno zvišanje svojih nacionalnih ciljev in prilagoditev sektorskih ciljev za dosego podnebne nevtralnosti že pred sredino stoletja. Ključen bo tudi njen konstruktivni prispevek k prehodu na čisto energijo, zato mora Slovenija čim prej sprejeti odločitev, da bo najkasneje do leta 2030 opustila premog."

Ugotovitve izhajajo iz poročila, ki so ga v Focusu pripravili skupaj z mrežo nevladnih okoljskih organizacij CAN Europe.  Dolgoročne podnebne strategije bi lahko imele pomembno vlogo pri načrtovanju poti držav članic Evropske unije do podnebne nevtralnosti, vendar morajo biti ambiciozne in odgovoriti na dolgoročna strateška vprašanja, poudarjajo. Poročilo, kot so sporočili s Focusa, izpostavlja bistvene razlike med državami članicami glede ambicioznosti strategij, politične odgovornosti in sodelovanja javnosti pri njihovem nastajanju. Slovenija je dolgoročno podnebno strategijo predložila z zamudo, v njej pa večino nujnih ukrepov neambiciozno prestavlja v obdobje po letu 2030.