V zadnjih letih smo poročali o apokaliptičnih prizorih, ki so jih za seboj puščali požari v naravi. Kalifornijske oblasti so tako denimo sporočile, da so ognjeni zublji zadnji dve leti terjali vsaj 10.000 najvišjih in najstarejših dreves na svetu. Končna črna statistika pa: ogenj je samo v dveh letih po ocenah uničil več kot tretjino populacije sekvoj. Leta 2019 je v Avstraliji zaradi divjanja ognjenih zubljev poginila kar tretjina populacije koal. Megapožari so pustošili po Amazoniji, ki ji zaradi izjemnega pomena pravimo pljuča sveta, s plameni so se borili v Sibiriji ...  Po novih ugotovitvah raziskovalcev bodo takšni prizori počasi postajali vse pogostejši. 

Podnebna kriza dodatno gorivo za požare v naravi

Kot poroča Guardian, novo poročilo UNEP, ki ga je pripravilo 50 mednarodnih raziskovalcev in znanstvenikov, kaže, da bodo požari na ranljivih območjih, kjer so plameni doslej naredili že precej škode, kot so Kalifornija, Avstralija in Sibirija, do konca stoletja postali kar za 50 odstotkov bolj pogosti.  Vedno bolj napredujoča podnebna kriza je namreč dodatno ’gorivo’ za gozdne požare. Do leta 2030 znanstveniki tako napovedujejo povečanje gozdnih požarov za 14 odstotkov, do leta 2050 pa povečanje za 30 odstotkov. 

Poročilo tako poziva, da se požari v naravi uvrstijo v isto kategorijo, kot so ostale naravne katastrofe, kot so poplave in potresi, pa piše Sky News. Tim Christopherson iz Unepa je za medij komentiral, da mora svet začeti požare obravnavati kot resno grožnjo in začeti aktivno reagirati nanje: "Trenutno se na požare v naravi odzivamo, ko je že prepozno. Več je treba vložiti v preventivo pred požari." 

Gozdne požare lahko zdaj pričakujemo na vseh kontinentih, razen na Antarktiki, napovedujejo raziskovalci v poročilu. Tveganje za požare v naravi bo imela tudi Arktika, kjer doslej takšnega tveganja ni bilo, izpostavljajo. Kot svari poročilo, bodo vedno bolj neukročeni ognjeni zublji uničevali okolje, divjino, ogrožali človeška življenja in infrastrukturo. Znanstveniki sicer pravijo, da čeprav gre za 'ekstremne razmere',  te še niso brezupne, piše Guardian. 

Vdihavanje dima, ki je posledica gozdnih požarov, negativno vpliva na zdravje ljudi, finančni stroški pa lahko presegajo zmožnosti revnejših držav za pokrivanje nastale škode. Požari lahko onesnažijo vire vode in vodijo k eroziji zemlje, plameni pa za sabo pogosto pustijo okolju in zdravju nevarne odpadke. Pri tem se požari v naravi in podnebne spremembe medsebojno spodbujajo. Podnebne spremembe z več suhih obdobij, višjimi temperaturami, nižjo relativno vlažnostjo, strelami in močnimi vetrovi prispevajo k bolj vročim, bolj suhim in daljšim sezonam požarov, povzema STA. Požari krepijo podnebne spremembe, saj uničujejo občutljive ekosisteme, ki so pomemben hranilnik ogljikovega dioksida, kot so gozdovi in šotišča. Z uničevanjem živali in rastlin požari v naravi tudi ogrožajo biotsko raznovrstnost.

Poročilo tako poziva k boljšemu razumevanju požarov v naravi. S kombinacijo politik, pravnega okvira in spodbud bi morale države spodbujati primerno rabo zemlje in ognja. Nenazadnje pa je pomembno tudi obnavljanje ekosistemov, saj je tako mogoče zmanjšati tveganje požarov v naravi, navajajo v Unepu, poroča STA.  V Unepu opozarjajo še, da požari v naravi nesorazmerno bolj prizadenejo najrevnejše države. Njihovi učinki trajajo dni, tedne in celo leta po tem, ko plameni ugasnejo, s tem pa ogrožajo doseganje ciljev trajnostnega razvoja in poglabljajo socialne razlike. 

Poročilo tako poziva k boljšemu razumevanju požarov v naravi. S kombinacijo politik, pravnega okvira in spodbud bi morale države spodbujati primerno rabo zemlje in ognja. Nenazadnje pa je pomembno tudi obnavljanje ekosistemov, saj je tako mogoče zmanjšati tveganje požarov v naravi, navajajo v Unepu.