Ta trenutek je glavno vprašanje, kako bo nova vlada pristopila k reševanju energetske krize, a to je kratkoročno gašenje požara in ne ponuja prave rešitve energetske in podnebne krize, ki bo čedalje večja. Ob tem, kako zagotoviti čimbolj neodvisno proizvodnjo energije - ta bo poleg obnovljivih virov energije (OVE) zelo verjetno morala vključevati tudi stabilen vir energije, ki ga večina strokovnjakov vidi v drugem bloku jedrske elektrarne - bodo Robert Golob, infrastrukturni minister Bojan Kumer ter ostali vpleteni državljankam in državljanom skušali zagotoviti vsaj stabilne zneske na položnicah za elektriko, ki v jeseni ne bodo naraščali iz meseca v mesec.

Hkrati bodo morali reševati tudi težavo, kako v najkrajšem možnem času nadgraditi nizkonapetostna omrežja, kjer bo priključenih velik del sončnih elektrarn, električnih vozil in toplotnih črpalk. "Omrežje ni bilo načrtovano za tako visoke deleže proizvodnje na distribucijskem nivoju, kot jo pričakujemo, in tudi ne za povečanje odjema, kot ga prinaša elektrifikacija prometa in ogrevanja. Distribucijska omrežja so tudi precej raznolika. Ponekod že sedaj ni mogoče priključiti nobenega proizvodnega vira več, ponekod pa so ustrezne zmogljivosti še na voljo," meni prof. dr. Boštjan Blažič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

NEPN: 4,2 milijardi evrov do leta 2030

Pri določitvi potrebnih vlaganj v omrežja ne upoštevajo samo novih proizvodnih virov, temveč tudi povečanje odjema, ki bo izrazito zlasti zaradi elektrifikacije prometa in ogrevanja. Glede na trenutno veljavne tehnične kriterije bodo, kot je zapisano v Nacionalnem energetskem podnebnem načrtu(NEPN), do leta 2030 potrebne investicije v distribucijska omrežja v višini 4,2 milijarde evrov, kar pomeni približno dodatne 3 milijarde glede na dosedanji obseg financiranja, ki jih po trenutnem sistemu dajatev še ne morejo zbrati. Da bi se omogočila varna in zanesljiva namestitev vseh želenih malih sončnih elektrarn, bi bilo potrebno zamenjati praktično celotno nizkonapetostno omrežje z močnejšimi vodniki "in hkrati primerno zmanjšati razdalje teh elektrarn do srednje napetostnih transformatorskih postaj," razmere oriše Karin Zagomilšek Cizelj z Elektra Maribor. To pomeni skrajšanje poti s sedanjih 1000 m na 200 m, pri čemer imajo tudi takšne z dolžino nad 2 km. Krajšanje dolžin teh vodov pa pomeni tudi gradnjo novih srednjenapetostnih transformatorskih postaj, ki po veljavni gradbeni zakonodaji terjajo tudi večje in zahtevnejše umeščanje v prostor.

Številne že načrtovane nadgradnje bodo prestavili na drugo leto

Zaradi manjših prihodkov ob trimesečnem nezaračunavanju omrežnine in s tem ukinitve prihodkov družbi smo bili primorana nekatere investicije časovno zamakniti in bodo tako realizirane nekoliko kasneje, kot je bilo načrtovano. To pomeni vsekakor ne v letošnjem letu, pri nekaterih objektih bo zamik celo nekaj let. Distribucijsko omrežje je v načrtih razogljičenja sicer izpostavljeno kot ključna infrastruktura, a za zdaj zaslužene pozornosti (še) ne uživa. "Glede na zahteve, ki so opredeljene v NEPN, bi samo Elektro Maribor v naslednjih 10-ih letih potreboval skoraj milijardo evrov. Zagotovljena pa je le dobra tretjina teh sredstev. Če bi bilo toliko sredstev zagotovljenih, bi morali zaposliti še ustrezno število strokovno usposobljenega kadra, ki pa ga je potrebno še zagotoviti. Hkrati pa je pomembno tudi umeščanje elektroenergetskih objektov v prostor, kjer bo potrebno prilagoditi zakonodajo tako, da se bo tudi čas umeščanja v prostor ustrezno skrajšal," dodaja Zagomilšek Cizelj.

Pred Elektrom Ljubljana, našem največjem distributerju, je posledično še večji izziv. V naslednjih 10 letih bodo morali postaviti 2.338 km srednje napetostnih vodov, 3.917 novih transformatorskih postaj in 3.097 km nizko napetostnih vodov: "V skladu z razvojnim načrtom bo za namestitev razpršene proizvodnje potrebnih 586 milijonov evrov, kar je približno 50 % vseh sredstev predvidenih za naložbe v 10 letnem obdobju." Tudi pri Elektru Primorska se srečujejo s podobnimi težavami: "Vlaganja v omrežje zaradi potreb OVE so ostala v enakih vrednostih, s tem da so te vrednosti bistveno premajhne, da bi lahko pristopili k celoviti nadgradnji omrežja."

Blažič sicer ocenjuje, da je trenutno omrežje dovolj robustno, a tako ne bo več dolgo. "Še posebej v primerih, ko se pojavi t.i. domina efekt in je s strani uporabnikov na določenem območju v kratkem času podanih veliko zahtev za izdajo soglasij za priključitev malih sončnih elektrarn(MSE) na distribucijsko omrežje. V teh primerih je potrebno zgraditi nove transformatorske postaje. Pri tem imamo težave z umestitvijo novih elektroenergetskih objektov v prostor, kar podaljšuje izgradnjo naprav," dodaja Maja Ivančič z Elektra Celje, pri Elektro Gorenjska pa izpostavljajo še izpad prihodka, ki so ga doživeli letos z ukinitvijo plačila omrežnin. "Finančnih sredstev v letu 2022 ni niti za ostale nujne investicije zaradi sprejetja interventnega zakona. Ta je Elektru Gorenjska povzročil velik izpad prihodkov, kar pa se odraža v znižanju investicijskega plana za 9 mio EUR."

Priključevanje razpršenih virov največji izziv energetike

"Konec koncev govorimo o ciljih, ki predvidevajo priključitev sončnih elektrarn s skupno močjo, ki je podobne velikosti kot moč sedanjih 'klasičnih' elektrarn v Sloveniji, to je hidroelektrarn, termoelektrarn in jedrske elektrarne skupaj. Izzive lahko pričakujemo predvsem na področju priključevanja na distribucijsko omrežje in na področju zagotavljanja ravnovesja med proizvodnjo in porabo," ocenjuje Blažič. Sončne elektrarne so izrazito spremenljiv vir, ki spomladi ali poleti proizvede veliko energije, pozimi malo ali nič. Marsikatero težavo lahko rešijo tudi hranilniki električne energije, kot denimo 'megapack' podjetja Tesla. Toda če s prehodom na obnovljive vire mislimo resno, smo že pozni, svari: "Na osnovi analiz, ki smo jih opravili v Laboratoriju za električna omrežja in naprave na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, lahko ta znesek precej zmanjšamo z uporabo rešitev pametnih omrežij, kar vključuje tako napredno regulacijo napetosti kot tudi prilagajanje odjema. V vsakem primeru pa je nadgradnja omrežja počasen proces."

 Odgovorov na vsa vprašanja ni, zato je oskrba z električno energijo predvsem politična odločitev, ki jo mora sprejeti vlada na osnovi znanih dejstev, želja ljudi ter ugibanja o prihodnosti. Ker čarobne paličice ni, bo zeleni energetski prehod skoraj gotovo pomenil tudi višje davke in posledično višje položnice. Lahko pa se preprosto pretvarjamo, da je za Slovenijo zeleni prehod pretežak, ohranimo trenutno stanje in čakamo. Toda že zdaj je Slovenija močno odvisna od uvoza (49%), najkasneje do leta 2033 bodo ugasnili termoelektrarne, ki zagotovijo četrtino domače oskrbe z energijo. Ostaneta nam 2 možnosti - uvoz (čedalje dražje energije) ali sprejeti življenje v mrku.