Nevladne organizacije, med njimi Focus, v pismu vladam in pogajalcem pozdravljajo napredek zakonodajalcev, vendar opozarjajo na tri področja, na katerih so potrebne izboljšave.

Prvo področje so vrste baterij in podjetja, ki so vključena v zakonodajo. "Surovine za baterije so ne glede na njihovo končno uporabo – ali so nameščene v telefone ali pa v sisteme za shranjevanje energije – pogosto povezane s kršenjem človekovih pravic in uničevanjem okolja," so v Focusu zapisali v sporočilu za javnost.

Pravila o dolžni skrbnosti morajo po njihovem mnenju zajemati vse vrste baterij, pa tudi vse vrste podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Številna namreč po navedbah Focusa priznavajo, da odgovornost za človekove pravice in okolje ni odvisna od velikosti podjetij in da bi z vključitvijo v okvire dolžne skrbnosti pridobili dodaten pomen in pravno varnost.

Prav tako nevladniki ocenjujejo, da bi moral biti režim preverjanja dolžne skrbnosti močnejši. "Vzpostaviti se mora ureditev odgovornosti, po kateri bo od podjetij mogoče terjati odgovornost in zagotoviti odpravo morebitne škode, ki so jo povzročila oziroma prispevala k njej," so navedli.

Zakonodaja na področju dolžne skrbnosti mora biti po mnenju organizacij čim bolj stroga in preprečiti, da bi bilo sodelovanje podjetij v industrijskih shemah obravnavano kot enakovredno dolžni skrbnosti.

Prav tako so izpostavili materiale, ki so vključeni v uredbo. "Kemijska sestava baterij se stalno spreminja: po predvidevanjih bo do leta 2030 40 odstotkov baterij narejenih na osnovi litijevega železovega fosfata. Zakonodajalci bi ravnali kratkovidno, če v uredbo ne bi vključili tudi drugih surovin, ki se običajno uporabljajo v baterijah, kot so baker, železo in boksit, ter v končni fazi zagotovili, da so vse baterije izdelane iz trajnostno pridobljenih materialov," so še zapisali.

Pismo so nevladne organizacije med drugim naslovile na češko predsedstvo EU, vse veleposlanike vlad EU, poročevalca in poročevalca v senci ter pristojna evropska komisarja. Poslano je bilo tudi ministroma za infrastrukturo ter za okolje Bojanu Kumru in Urošu Brežanu.