Po podatkih Greenpeacove analize je to zimo nad evropskim nebom poletelo kar približno 100.000 takšnih skoraj ali povsem praznih letov. Okoljska škoda tega ’pojava’ pa je, kot so izračunali v okoljski organizaciji Greenpeace, enaka letnim emisijam, ki jih povzroči več kot 1,4 milijona avtomobilov. Letala so v času svetovne pandemije tako letela prazna ali skoraj prazna, da so letalski prevozniki izpolnili svoje pogodbene obveznosti in zadržali svoja mesta oziroma slote na zanje strateško pomembnih letališčih.  'Ghost flights' oziroma leti duhov so prazna oziroma skoraj prazna letala, ki poletijo kljub temu, da so kapacitete na letalu skoraj povsem prazne. Po definiciji, ki jo navaja Guardian, so to leti povsem brez potnikov ali tisti, ki so manj kot 10-odstotno zasedeni. 

 Takšnih potrat emisij si ne moremo več privoščiti

"Napol prazna letala, ki vzletajo in pristajajo zgolj zato, da letalske družbe obdržijo svoja mesta na strateško pomembnih letališčih, so najočitnejši pokazatelj dekadence in ležernosti, s katero se lotevamo podnebne krize," pa opozarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus: "V času, ko bi morali razmišljati o progresivnih ukrepih, kot je prepoved letov na kratke razdalje, ki jih je možno učinkovito opraviti z vlakom, ali uvedba davka na kerozin, so napol prazni leti velika potrata emisij, ki si jih leta 2022 ne moremo več privoščiti."

Kot meni Katjuša Šavc iz Focusa, je problematiko praznih letov treba umestiti v gospodarski sistem, znotraj katerega delujejo letalske družbe, ki stremijo k neomejeni rasti in večanju profitov: "Letalske družbe se tako ne obnašajo nič drugače kot ostali ekonomski akterji, kot so naftna podjetja, avtomobilska industrija itn. V tem okolju je vsakršno govorjenje o tem, da je treba količino letov zmanjšati, razumljeno kot neodgovorno. Pa vendar se je treba zavedati, da na omejenem planetu neomejena rast ni mogoča in za rešitev podnebne krize bo potrebna korenita sprememba ekonomskega sistema."

Očitki na račun Evropske komisije

Letalske družbe morajo zaščititi svoje slote oziroma svoj načrtovani čas vzletov in pristankov na zaželenih letališčih. Sloti so za letalske družbe namreč izjemno dragoceni. Ker več kot 200 najbolj obremenjenih vozlišč na svetu deluje s polno zmogljivostjo, povpraševanje po letih presega razpoložljivost vzletno-pristajalnih stez in prostora znotraj terminalov. Zato so  na prezasedenih letališčih letalskim družbam razdeljeni sloti. To so zmogljivosti za pristanek, izkrcanje potnikov, točenje goriva, prevzem nove skupine potnikov in nato  vzlet ob določenih urah. Prevozniki nato načrtujejo svoje polete glede na razpoložljivosti slotov na obeh koncih poti. Ker so najbolj zaželena letališča on najbolj zaželenih urah polna, to ni preprosto, zato je za letalske družbe izjemnega pomena, da zadržijo svoje slote.

Kot piše Guardian, po pravilih letalske družbe izgubijo svoje slote, če jih ne uporabljajo dovolj pogosto.  Vendar pa so bila v obdobju pandemije pravila, ki so zahtevala izkoristek 80 % slotov, začasno ukinjena. Letalskim prevoznikom tako ni bilo treba opravljati letov, da bi obdržali slote, vendar so kljub temu samo v Veliki Britaniji opravili 14.472 takšnih letov. Od  oktobra 2021 sicer regulatorji od letalskih družb znova zahtevajo 50-odstotno uporabo slotov, konec marca pa se bo ta delež povečal na 70 odstotkov.  

Kot piše CNN, je izvršni direktor Lufthanse Carsten Spohr opozoril, da se je letalska družba soočala z možnostjo kar 18.000 odvečnih letov v letošnji šestmesečni zimski sezoni, da bi obdržala svoje slote po evropskih pravilih. Glede na to, da Lufthansin zračni promet predstavlja 17 % evropskega trga, so pri Greenpeacu izračunali, da bi lahko skupno število letov duhov v Evropi ustvarilo kar 2,1 milijona ton CO2. 

Pri Lufthansi so pojasnjevali, da se po svojih najboljših močeh trudijo napolniti vsa svoja letala, vendar so se med pandemijo trudili uravnotežiti krizo, ki jo je povzročila korona,  s potrebo po ohranjanju svojih slotov na pomembnih letališčih: "Nepotrebni leti tako niso zgolj povsem prazni leti," je za CNN pojasnil tiskovni predstavnik letalske družbe.  "Gre tudi za redne lete, ki so zaradi pandemije slabo zapolnjeni. Kljub slabemu povpraševanju mora letalska družba Lufthansa Group Airlines izvajati te lete, da še naprej zagotavlja pravice za vzlet in pristanek na večjih letališčih EU,"  so zatrjevali pri Lufthansi.

Tudi njena hčerinska družba, Brussels Airlines, bo morala do konca marca opraviti 3000 poletov s skoraj praznimi letali. "Podnebju prijazni ukrepi so bili v času pandemije sprejeti v skoraj vseh drugih delih sveta, a EU temu ni sledila na enak način. To škoduje podnebju in je ravno nasprotno od tega, kar želi Evropska komisija doseči s podnebnim programom," je dodal Spohr.

Bruselj zavrača očitke, da so pravila o letalskih slotih kriva za prazne lete

Evropskih pravil o letalskih slotih nikakor ni mogoče kriviti za to, da letala letijo prazna, so sicer poudarili v Evropski komisiji v odzivu na očitke te vrste. Po prepričanju komisije so prazna letala slaba za gospodarstvo in okolje, so izpostavili.

Sloti se dodeljujejo na podlagi zgodovinskih pravic. Družba mora za ohranitev pravic v normalnih okoliščinah izkoristiti 80 odstotkov slotov. Zaradi pandemije covida-19 pa so ta prag v zimski sezoni 2021–2022, ki traja od oktobra do marca, znižali na 50 odstotkov. V poletni sezoni, ki traja od marca do oktobra, ga bodo zvišali na 64 odstotkov.

Poleg tega lahko letalske družbe v primeru izrednih dogodkov, na primer omejitev zaradi covida-19, izkoristijo pravico do upravičene neuporabe slota, torej jim ni treba uporabiti nobenega slota, pa vseeno ohranijo pravico do njih v naslednji sezoni. To izjemo lahko uporabijo v času omejitve in še šest tednov po njej.

Vplivi letalstva niso omejeni le na izpuste CO2

Kot še opozarjajo v Focusu, je letenje podnebju najbolj škodljiv način prevoza. V letu 2018 je prispevek zračnega prometa k vsem letnim emisijam toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek, dosegel približno 6 odstotkov: "V evropskih državah, kjer pogosteje letimo, je ta delež še večji. Kljub temu letalska industrija želi, da verjamemo, da letalstvo predstavlja le 2 odstotka svetovnih emisij. Toda to ni celotna slika, saj vplivi letenja na podnebje niso omejeni samo na izpuste CO2. Emisije drugih onesnaževal, ki se med letenjem izpuščajo na višjih nadmorskih višinah, so bile v letu 2018 krive za kar dve tretjini vseh vplivov letenja na podnebje. Druga okoljska vpliva letenja, ki sta bolj vezana na območja v neposredni bližini letališč, sta tudi zvočno onesnaženje ter onesnaženje zraka in vode," je sklenila Šavceva.