Kot je v imenu Greenpeace Slovenija dejala Lena Penšek, v organizaciji podpirajo prehod na 100 odstotkov obnovljivih virov, a je pri t. i. zelenem prehodu treba uporabiti tehnologije, ki so na voljo danes, ne pa se zanašati na "magično rešitev", ki bo lahko zgrajena leta 2040.

Spomnila je, da so bile v zadnjih 10 letih v državi zgrajene samo tri vetrne elektrarne. Po njenih podatkih osnutek nacionalnega energetskega in podnebnega načrta predvideva dodatnih 150 megavatov iz vetrnih elektrarn do leta 2030, v ta namen pa je treba postaviti približno 30 vetrnic.

"Javnomnenjske raziskave kažejo, da Slovenci smo naklonjeni vetrni energiji, a v javnosti velikokrat deluje drugače. Kje se torej stvari zalomijo, da smo v 10 letih od postavitve prve vetrnice uspeli postaviti le še dve? Kdaj torej pride do tistega trenutka, ko projekti iztirijo do te mere, da propadejo? Slovenija je pri izkoriščanju vetrne energije namreč še vedno na repu držav Evropske unije," je opozorila Penškova.

Za izpeljavo novih projektov je nujno jasno opredeliti vloge in obveznosti države, občin ter investitorjev, so prepričani v Greenpeace Slovenija. "Procesi so zdaj prezapleteni, odgovornosti niso jasno začrtane, tako imajo investitorji prosto pot, da stvari delajo po svoje, kar logično pripelje do nezadovoljstva lokalnega prebivalstva," je povedala Penškova.

Da bi opozorili na svojo pobudo, so predstavniki Greenpeace Slovenija v petek na Tartinijevem trgu v Piranu razprostrli podobo vetrnice iz blaga, krila vetrnice pa so nosili v krogu.

Po besedah Penškove izkušnje iz tujine kažejo, da so kompromisi med novimi vetrnimi projekti in zadovoljstvom ljudi mogoči, predvsem če imajo ljudje možnost vključevanja v projekte, najbolje v obliki solastništva. V Greenpeace Slovenija menijo, da je ena najboljših oblik vključevanja zadružni model lastništva.

Prvi poziv je Greenpeace Slovenija namenil državi, saj mora ta "začrtati, kakšno vetrno energijo si želimo v Sloveniji, kakšne investitorje želimo privlačiti in na kakšen način bodo slišani tisti, na katere bo postavitev vetrnic najbolj vplivala". Predvsem pa naj država zakonsko definira minimalno oddaljenost vetrnih elektrarn od naselij. Ni nujno določiti enotne razdalje, ampak se lahko pri izračunu upošteva značilnosti območja, je pojasnila Penškova.

Investitorje pozivajo, da prenehajo z načrtovanjem objektov na lastno pest in brez komunikacije z lokalnim prebivalstvom. Občine pa naj spodbujajo lokalno prebivalstvo k prepoznavanju potencialov vetrne energije ter jim predstavljajo vse oblike aktivnega vključevanja v strukture lastništva in upravljanja. Prebivalci lahko z vključevanjem dosežejo, da projekti koristijo predvsem njim, šele potem investitorjem ali državi, je še dejala predstavnica organizacije.