Začeti moramo proizvajati več elektrike, ob tem pa ustvarjati manj izpustov toplogrednih plinov, je na današnjem posvetu o elektrifikaciji in trajnostni prihodnosti dejal Petr Hermann, predsednik grozda Schneider Electrica za jugovzhodno Evropo. Trenutno se v elektroenergetskem sistemu med drugim uporablja tudi plin SF6, ki sodi med toplogredne pline. Tega bi bilo treba po njegovem prepričanju zamenjati za katerega izmed nevtralnih plinov, kot je tudi čisti zrak.

Da je tehnologija, ki jo trenutno uporabljamo, okoljsko sporna, je opozoril tudi vodja prodaje pri Schneider Electric Slovenija Aleš Bučar. Kot je pojasnil, se v Sloveniji potreba po elektrifikaciji povečuje in v ta namen se gradi veliko novih transformatorskih postaj. Pri tem pa bi kazalo poseči po novih tehnologijah, ki so, kot je dejal tudi Hermann, že prisotne na trgu.

Potrebo po posodobitvi tehnologije je izpostavil tudi svetovalec uprave družbe Elektro Ljubljana Jurij Curk. S sedanjimi tehnologijami je trajnostna energetika namreč utopična zamisel, je dejal. Meni, da bodo tudi prebivalci začeli čutiti energetsko tranzicijo.

"Zdaj to vidimo pri cenah energentov, potem bodo to videli pri možnostih priključevanja v omrežje in takrat bo vprašanje, kako bo javnost gledala na vse to," je poudaril.

Ciril Kafol iz Elektra Gorenjska je tekom razprave sicer spomnil, da se veliko teh novih tehnologij nahaja še v bolj začetnih fazah razvoja in še niso tako "zrele" kot nekatere klasične tehnologije. Obenem prinašajo tudi večjo mero kompleksnosti.

Za posodobitve vsaj distribucijskega dela sistema bi bilo treba vložiti veliko sredstev. Kot je dejal, je ekonomika takšna, da se bo dolgoročno poznalo to tudi na dvigu cen energentov in priključnin.

Andrej Gubina s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani meni, da vedno bolj prihajamo do vprašanja, kako končni uporabniki razumejo celoten položaj. "Kar pomnim, smo govorili o tem, da je energija prepoceni, da bi se uporabniki kaj bolj okoli tega angažirali. Zdaj pa prihajamo do točke, ko so začele cene energije prehajati v našo zavest," je dejal. Delež investicij in aktivnosti za trajnostni prehod bo treba prenesti tudi na končne uporabnike, je izpostavil.

Igor Podbelšek iz Elektroinštituta Milan Vidmar je pojasnil, da povprečen uporabnik omrežja poskuša biti pri tem racionalen. Za kakršnekoli spremembe bo potreben širši družbeni konsenz, ki pa se ga lahko doseže s komunikacijo. Če bomo določene probleme dali odprto na mizo in jih odprto prediskutirali ter javnosti povedali, da bo za določen življenjski standard treba tudi kaj žrtvovati, potem lahko kot družba naredimo premike naprej, je prepričan. Intenzivna tranzicija bo po njegovih ocenah trajala 10 let ali več.

Spletni dogodek je v sodelovanju s podjetjem Schneider Electric organizirala družba Montel Energetika.net.

IEA: Energetska kriza povečuje povpraševanje po nafti

V svojem mesečnem poročilu, ki ga je predstavila danes, pa je Mednarodna agencija za energijo (IEA) zapisala, da rekordne cene premoga in plina kot tudi stalni mrki spodbujajo energetski sektor in industrije, ki so močno odvisne od energije, da se preusmerjajo k uporabi nafte, s katero ohranjajo prižgane luči in naprave.

"Cene nafte dosegajo najvišje ravni zadnjih let, saj pomanjkanje zemeljskega plina, utekočinjenega zemeljskega plina in premoga povečuje povpraševanje po nafti, zaradi česar bi lahko vsaj do konca leta na trgu prevladalo pomanjkanje," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes objavila IEA.

V času, ko se na severni polobli približuje zima, se cene plina zvišujejo, kar vpliva na inflacijske pritiske in povzroča vse več skrbi, da bi to lahko škodovalo okrevanju gospodarstev po pandemiji covida-19. V zadnjih dneh je najvišje cene zadnjih let dosegla tudi nafta.

IEA v novi napovedi svetovnega povpraševanja po nafti tako predvideva rast, in sicer na 96,3 milijona 159-litrskih sodov na dan, kar je 5,5 milijona več, kot so predvidevali v preteklem poročilu. Prihodnje leto pa naj bi se povpraševanje povečalo še za 3,3 milijona sodov na dan.

Svetovne zaloge nafte naj bi se oktobra sicer malo povečale, potem ko so si ameriška črpališča opomogla od posledic orkana Ida in je tudi skupina držav proizvajalk nafte Opec+ nadaljevala s postopnim večanjem proizvodnje.