"Predvidevamo, da povišanje cen energentov na kakovost zraka ne bo vplivalo dobro, saj bodo ljudje, tako kot leta 2008, ko je nastopila gospodarska kriza, uporabljali najcenejši in najlažje dostopen energent, ki je v Sloveniji les. Izgorevanje neposušenega lesa v neučinkovitih kurilnih napravah pa povzroči veliko emisijo delcev v zrak," opozarjajo na Agenciji RS za okolje (ARSO). 

Poročali smo o tem, da onesnažen zrak in presežene vrednosti onesnaževal v zraku slabo vplivajo na zdravje ljudi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je onesnažen zrak vsako leto odgovoren za približno sedem milijonov smrti po vsem svetu in približno 307.000 prezgodnjih smrti zaradi delcev PM 2,5 v Evropski uniji, zato so preventivni ukrepi in zmanjševanje tveganj pri samem izvoru ključnega pomena. Je tudi eden izmed ključnih dejavnikov tveganja za nastanek raka.

V ceno ogrevanja, ki je letos občutno dražje,  tako ne smemo pozabiti všteti učinkov izbire energenta na zdravje ljudi. Slab zrak namreč v Sloveniji dihamo predvsem v zimskim mesecih, glavni razlog pa je kurilna sezona. Kakovost zraka je zelo odvisna tudi od vremenskih razmer, saj je ob enaki količini izpustov ob ugodnih vremenskih razmerah (veter, padavine) kakovost zraka dobra, ob neugodnih pa slaba. 

Na Arsu zadnja leta opažajo, da je vremenskih situacij, ki neugodno vplivajo na razredčevanje izpustov manj, in je posledično v koledarskem letu manj preseganj predpisanih vrednosti. Ko pa v kurilni sezoni nastopijo neugodne vremenske razmere (temperaturni obrat, brezvetrje, daljše obdobje brez padavin), je delež delcev iz malih kurilnih naprav še vedno večji od polovice. Gre za obdobje v hladnem delu leta in ob neugodnih vremenskih razmerah.  

Na onesnažen zrak vpliva tudi kurjenje z neustreznimi gorivi: starim papirjem in kartonom, vlažnim in kemijsko obdelanim lesom (iverke, barvan, lakiran les), plastiko, embalažo, krpami in drugimi odpadki, svarijo na Arso. 

Tudi Simona Perčič, dr. med., spec. javn. zdrav, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), pove da če bodo ljudje uporabljali goriva, kot je na primer les, bo zrak bolj onesnažen, kot pa če bi se poslužili ogrevanja z nizkoogljičnimi gorivi.  

Kaj se moramo zavedati pri izbiri energenta, kar se tiče onesnaženosti zraka in kateri energenti so najboljši v tem pogledu? 

 Ukrepi za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ali ohranjanje njegove visoke kakovosti morajo biti povsem usklajeni s cilji blaženja podnebnih sprememb: "To pomeni, da je najboljša kombinacija dobro toplotno izolirana stavba, ogrevana s toplotno črpalko, električna energija za njeno delovanje pa je pridobljena iz obnovljivih virov energije," svetujejo na Arsu. 

Kot dodaja Perčičeva, lahko z odgovornim ravnanjem  veliko naredimo. Pomembna je dobra izolacija stavb. Kjer je le mogoče, se ogrevamo s centralnim daljinskim sistemom in čistejšimi viri energije. Kot poudarja, ker za ogrevanje uporabljamo les, je pomembno pravilno kurjenje, redno čiščenje, vzdrževanje in servisiranje peči, da te dobro delujejo, da imajo dobro izgorevanje. 

Če uporabljamo drva naj bodo kakovostna, čista in pravilno posušena

Če uporabljamo drva, naj bodo ta kakovostna, čista in pravilno posušena, poziva. Kurjenje onesnaženega, lakiranega, barvanega odpadnega lesa, smeti, tekstila, plastike je silno škodljivo: "S tem povzročamo sproščanje strupenih snovi skozi dimnik, ki jih neposredno vdihavamo vsi, mi sami in naši otroci, opozarja.  Tudi kurjenje v naravi, kot npr. v času spomladanskih čiščenj na vrtu, povzroča močno onesnaženje zraka, saj se pri gorenju in tlenju sprošča veliko škodljivih snovi v zrak."

 Največ bi se dalo narediti s še večjim sodelovanjem vseh deležnikov

Kot zatrjujejo na Arsu, smo kakovost zraka v Sloveniji v zadnjih letih izboljšali, kar pripisujejo strateškemu pristopu na tem področju. Kot naštevajo, so v okviru tega meddrugim spodbujali zmanjšanje potrebe po energiji za ogrevanje stavb, širitev daljinskega ogrevanja in širitev priključevanja objektov nanj na zgoščenih območjih poselitve. Prav tako postavitev novih mikrosistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso na ločenih zgoščenih območjih poselitve in priključevanje vseh objektov v bližini nanje, postavitev skupinskih kurilnih naprav in kotlovnic na lesno biomaso. 

Prav tako se spodbuja raba lesne biomase za gradnjo objektov iz lesa in raba lesa za izdelke z visoko dodano vrednostjo, da bi se čim manj kakovostnega lesa kurilo v malih kurilnih napravah (MKN), praviloma se v kurilnih napravah kurijo samo lesna biomasa slabše kakovosti in ostanki iz mehanske obdelave lesa v postopkih od žag do končnih izdelkov v lesni industriji ter nenadno povečane količine zaradi vse številnejših ujm in bolezni v gozdovih. Kot so dodali, so seveda "vedno možne še boljše rešitve. Največ se bi  dalo narediti s še večjim sodelovanjem vseh deležnikov, ki so kakorkoli vpleteni v ukrepe kakovosti zraka," pravijo na Arsu. 

Spomnimo

Od začetka oktobra do danes smo letos imeli dve krajši obdobji povišanih ravni delcev PM10, ko je bil prisoten temperaturni obrat, ki onemogoča razredčevanje izpustov tako iz kurilnih naprav kot tudi drugih virov delcev PM10. 

Na večini merilnih mest po Sloveniji je bila v teh obdobjih dan ali dva presežena mejna dnevna vrednost 50 ug/m3. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 od začetka leta do konca meseca oktobra še na nobenem merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. 

Največ, 22 preseganj, je v Državni merilni mreži za spremljanje kakovosti zunanjega zraka zabeleženih na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti na Cankarjevi cesti, kjer se izpustom iz malih kurilnih naprav pridružijo še izpusti iz prometa, kažejo podatki Arsa.