Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) in Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA) sedem držav po svetu svoje potrebe po električni energiji, že pokriva skoraj izključno z obnovljivimi viri energije. To so Albanija, Butan, Nepal, Paragvaj, Islandija, Etiopija in Demokratična republika Kongo, ki so lani s pomočjo geotermalne, hidro, solarne in vetrne energije proizvedle več kot 99,7 odstotkov elektrike, ki so jo porabile. 

Norveška se je približala z 98,38 odstotka pridobljene električne energije iz vetra, vode ali sonca. Nemčija in Portugalska se lahko kratek čas prav tako oskrbujejo s 100-odstotno energijo vetra, vode in sonca. 

Drugih 40 držav je v letih 2021 in 2022 vsaj polovico svoje električne energije pridobilo iz obnovljivih virov, vključno z 11 državami v Evropi. 

"Ne potrebujemo čudežnih tehnologij," je ob objavi teh podatkov dejal Mark Jacobson, profesor z Univerze Stanford. "Ustaviti moramo emisije z elektrifikacijo vsega in zagotavljanjem električne energije z vetrom, vodo in soncem, kar vključuje veter na kopnem, solarno fotovoltaiko, koncentrirano solarno energijo, geotermalno energijo, majhne hidroelektrarne in velike hidroelektrarne," je dejal po poročanju The Independent. 

Lani rekordno veliko postavitev novih vetrnic

V letu 2023 so po svetu postavili za 116 gigavatov zmogljivosti novih vetrnih elektrarn, kaže zadnje poročilo Global Wind Report, ki ga je pripravilo združenje Global Wind Energy Council (GWEC). To je 50-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022, kar pomeni, da je bilo lansko leto rekordno za nove vetrne projekte. 

Vodilna med državami, ki so postavile največ novih vetrnih elektrarn na morju in kopnem, je bila Kitajska. Sledile so ji ZDA, Brazilija in Nemčija. Lansko leto je bilo rekordno tudi v Evropi, saj je bilo postavljenih za 3,8 gigavata novih vetrnih zmogljivosti na morju, predvsem zahvaljujoč močni rasti na Nizozemskem.

Poročilo sicer ugotavlja, da čeprav je rast vetrne energije močno koncentrirana v nekaj velikih državah, so tudi nekatere druge regije in države zabeležile rekordno rast. Afrika in Bližnji vzhod sta leta 2023 namestila za skoraj en gigavat vetrnih elektrarn, kar je skoraj trikrat več kot leto poprej.

Avtorji poročila so zapisali, da se svet "premika v pravo smer v boju proti podnebnim spremembam", hkrati pa so opozorili, da mora letna rast do leta 2030 znašati vsaj 320 gigavatov, če želimo izpolniti zavezo COP28 o potrojitvi obnovljivih virov energije do konca desetletja. 

"Lepo je videti, da se vetrna industrija krepi in ponosni smo, da smo dosegli nov letni rekord. Vendar pa moramo storiti še veliko več, da sprostimo rast," je za Euronews dejal generalni direktor GWEC Ben Blackwell. 

Sončna energija bi lahko prehitela ostale obnovljive vire

Čeprav se države, ki trenutno večinsko pokrivajo svoje potrebe po električni energiji s pomočjo obnovljivih virov, močno zanašajo na hidro in vetrno energijo, strokovnjaki pričakujejo, da se bo v bližnji prihodnosti trend obrnil v prid sončne energije. Solarna tehnologija je namreč zelo napredovala in stroški povezani z njo drastično upadajo. 

To kažejo tudi podatki, da je lani sončna energija predstavljala 73 odstotkov vse rasti pri obnovljivih virih, medtem ko ji je sledila vetrna energija s 24 odstotki. Sicer sončna energija trenutno predstavlja 37 odstotkov celotne svetovne zmogljivosti obnovljivih virov energije. 

Študija, ki sta jo lani opravili Univerza v Exeterju in University College London, napoveduje, da bo sončna energija dosegla točko preloma in postala glavni svetovni vir energije do leta 2050.