Investicija znaša 80 milijonov evrov, od tega bo osem milijonov evrov prispevala država. Geotermalno toplarno bo dunajsko javno podjetje Wien Energie gradilo v soseski Seestadt Aspern.

Če bodo pravočasno pridobili vsa potrebna dovoljenja, bodo s pripravljalnimi deli za vrtanje lahko začeli leta 2023, z vrtanjem leto pozneje, toplarna pa naj bi začela obratovati leta 2026. Po ocenah pristojnih bi lahko elektrarna proizvedla 20 megavatov energije, kar je dovolj za preskrbo okoli 20.000 gospodinjstev, pri tem pa ne bi proizvajala škodljivih toplogrednih plinov.

Kot poudarjajo na predstavništvu mesta Dunaj, gre za tehnično zahteven projekt. Potrebnih bo namreč več vrtin, ki bodo globoka več kot 3000 metrov in imela premer 30 centimetrov. "To je, za primerjavo, približno stokrat globlje od najgloblje postaje podzemne železnice na Dunaju," so ob tem ponazorili v sporočilu za javnost.

Podjetje Wien Energie se je v okviru projekta Geotief Wien v zadnjih letih povezalo z različnimi partnerji s področja znanosti, raziskovanja in industrije. V okviru obsežne raziskave geoloških danosti pod mestom so ugotovili, da je koriščenje globoke geotermalne energije mogoče, ker je pod mestom vodonosna kamninska plast.

Vendar je, kot poudarjajo, geotermalna toplarna v Seestadt Aspernu le prvi korak. Zaradi večjih količin podtalne termalne vode na Dunaju načrtujejo, da bi do leta 2030 z geotermalno energijo oskrbovali 125.000 gospodinjstev. S tem bi količino škodljivih toplogrednih izpustov zmanjšali za 325.000 ton letno.

Do konca desetletja načrtujejo izgradnjo največ štirih geotermalnih elektrarn, ki naj bi skupno proizvedle petino energije za daljinsko ogrevanje mesta. "S pridobivanjem geotermalne energije za daljinsko ogrevanje dosledno sledimo našemu podnebnemu načrtu za Dunaj in skrbimo, da bo mesto do leta 2040 ogljično nevtralno," je načrte komentiral mestni minister za finance in gospodarstvo Peter Hanke.

Trenutno glavni vir daljinskega ogrevanja za Dunajčane predstavlja plin, a mestne oblasti iščejo več alternativnih virov pridobivanja energije, s čimer želijo zmanjšati odvisnosti od plina.