ZELENA ENERGIJA
Bi imeli zaradi drugega bloka JEK nižje zneske na položnicah?
"Tisto, kar ljudi zanima, je, kaj pomeni električna energija pri njih doma, na položnicah. Se pravi, koliko plačajo za električno energijo, ki je dostavljena zanesljivo, stalno, predvidljivo v vtičnico. Se pravi, koliko je strošek celotnega sistema, ne samo elektrarne. Te so lahko dražje ali cenejše," pravi doktor jedrske energetike Tomaž Žagar v Popkastu o jedrski energiji.
"Obnovljivi viri energije so lahko na samem viru cenejši, vendar je potreben dodatni strošek zanesljivosti. To so baterije, rezervne elektrarne, daljnovodi, razpršena proizvodnja. Ko damo vse skupaj, pa je strošek jedrskih elektrarn na pragu odjemalca cenejši kot strošek takšnega razpršenega sistema, ki je enako stabilen in primerljiv," je dodal.
Vse potrebe po električni energiji bomo zgolj z obnovljivimi težko pokrili. V teoriji bi sicer šlo, a praksa kaže drugače. "Najbolj znamenit primer je Nemčija, ki že 20, 30 let intenzivno vlaga v obnovljive vire. Namen tega je bil, da so želeli razogljičiti proizvodnjo. Ne samo elektrike, ampak celo družbo. Ni jim uspelo. Tukaj sem jaz zelo pesimističen in dejansko mislim, da brez jedrske energije, če resno mislimo z razogljičenjem, ne bo šlo," pravi Iztok Tiselj, strokovnjak za jedrsko tehniko.
Bi imeli torej zaradi drugega bloka jedrske elektrarne nižje zneske na položnicah? "Jaz na to resno računam," pravi Tiselj. Žagar pa izpostavlja, da smo se o tem prepričali v ne tako daljni preteklosti: "Ravno zdaj v krizi, ko so šle cene električne energije zelo visoko, smo vsi gospodinjski odjemalci imeli omejeno ceno električne energije na 100 evrov za megavatno uro in razliko do polne je pokrila država skozi proračun. To smo lahko naredili zato, ker imamo vir energije, ki je cenejši kot tržni. To je jedrska elektrarna Krško, ki je dejansko polnila proračun za to luknjo."
Izpostavil pa je tudi primer iz tujine, kjer so se odmaknili od jedrske energije in so ljudje to občutili na položnicah. "Kalifornija je tudi delala en eksperiment, kjer je opuščala jedrsko energijo in uvajala nestanovitne vire in imajo odjemalci tam dražjo elektriko," je dejal Žagar.
Pogosto se v razpravah o jedrski energiji izpostavlja težava radioaktivnih odpadkov. Tiselj je izpostavil, da imajo jedrski odpadki pomembno prednost – malo jih je. "In če jih je malo, to pomeni, da jih ni treba zelo hitro pospravljati," pravi. Strokovnjaka poudarjata, da so ti odpadki obvladljivi, poleg tega obstajajo tudi načini za recikliranje oziroma ponovno uporabo izrabljenega jedrskega goriva.
A kaj strokovnjaka menita o pomislekih glede varnosti, odpora do nove jedrske elektrarne in nenazadnje strahu, da bi se JEK2 na koncu izkazal kot še en izjemno drag, a zgrešen projekt, kot je to TEŠ6?
Odgovorom prisluhnite v Popkastu, v katerem se je novinarka Natalija Švab pogovarjala z jedrskima strokovnjakoma.
Kdo sta sogovornika?
Tomaž Žagar je univerzitetni diplomirani fizik, doktor jedrske energetike in diplomant prve generacije mednarodne šole vodenja na jedrskem področju World Nuclear University. Zaposlen je v GEN energiji in predava na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru.
Iztok Tiselj je fizik, strokovnjak za jedrsko tehniko, član Posvetovalnega odbora JEK2 pri podjetju Gen energija. Je profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in raziskovalec na Inštitutu Jožefa Stefana na Odseku za reaktorsko tehniko.
