Le petina Kitajcev meni, da so podnebne spremembe resna grožnja, kar je še za tri odstotne točke manj kot v raziskavi 'Gallup World Risk Poll' iz leta 2019. Globalno je številka leta 2021 padla za 1,5 odstotne točke na 48,7 odstotka. Raziskava je temeljila na več kot 125.000 intervjujih v 121 državah.

Pandemija covida-19 in zaskrbljenost zaradi bolj neposrednih groženj, kot sta zdravje in preživetje, lahko po mnenju avtorjev raziskave delno pojasnita padec. Tako so regije, ki se soočajo z največjimi ekološkimi grožnjami, sušami, poplavami, pomanjkanjem hrane in vode, v povprečju najmanj zaskrbljene zaradi podnebnih sprememb, saj jih tveganja skrbijo le 27,4 odstotka tistih na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki ter 39,1 odstotka tistih v Južni Aziji.

Ekološki dolg narašča hitreje

Študija Inštituta za ekonomijo in mir v 228 državah in ozemljih je pokazala, da je v tem trenutku prek 750 milijonov ljudi po svetu podhranjenih in da bodo podnebne spremembe, naraščajoča inflacija in vojna v Ukrajini v prihodnosti še poslabšale negotovosti glede hrane. Študija je še pokazala, da se več kot 1,4 milijarde ljudi v 83 državah sooča z izrednim "vodnim stresom", ki nastopi takrat, ko več kot 20 odstotkov prebivalstva nima dostopa do čiste pitne vode.

Niti Evropa ne bo imuna. Avtorji študije navajajo, da bo več držav stare celine do leta 2040 imelo kritično pomanjkanje čiste vode. Na seznamu so Grčija, Italija, Nizozemska in Portugalska, navajajo v The Guardianu. Do konca tega desetletja pa bo prizadeta večina podsaharske Afrike, Bližnjega vzhoda in Severne Afrike.