Veliko ljudi si ne predstavlja jutra brez dišeče skodelice kave. A ko uživamo v njej, se le redko vprašamo, kako je prišla do nas, kakšen okoljski vpliv ima in ali bodo podnebne spremembe vplivale tudi na to našo majhno razvado. 

Kava pa je veliko več kot le priljubljena pijača. Je tudi večmilijardni posel, cena kave pa na svetovnem trgu niha iz leta v leto. Po nafti je namreč kava surovina, s katero se največ trguje na svetovnem trgu. Po ocenah organizacije Fairtrade industrija kave zaposluje tudi okoli 125 milijonov ljudi na svetu. Vendar pa veliko teh delovnih mest ogrožajo podnebne spremembe. Mnogi pridelovalci kave že poročajo o negativnih učinkih na njihove plantaže zaradi spremenjenih vremenskih vzorcev in posledično tudi več škodljivcev. 

Po ocenah raziskav bi lahko približno polovica zemljišč po svetu, na katerih trenutno pridelujejo visokokakovostna kavna zrna, do leta 2050 postala neproduktivna. Če se bodo slabe napovedi uresničile in se pridelovalci ne bodo prilagodili, povpraševanje po kavi pa bo še naprej raslo, bi lahko v naslednjih desetletjih kava postala luksuzna dobrina, kot je denimo šampanjec ali kaviar. 

Rešitev v laboratorijsko pridelani kavi?

Raziskovalci Finskega raziskovalnega inštituta VTT so našli rešitev, s katero bi lahko kavo pridelovali tudi ob pospešenih podnebnih spremembah. Iz listov kavovca so namreč izdelali celično kulturo, s pomočjo katere so pridobili kavo, ne da bi vzgojili kavna zrna. Upajo, da bo lahko njihov izum prispeval k bolj trajnostni industriji kave. 

"Z naraščajočim povpraševanjem po kavi in številnimi trajnostnimi izzivi glede tradicionalnega pridobivanja kave se stopnjujejo potrebe po alternativnih načinih pridelave kave. Zaradi velikega povpraševanja po kavi je potrebnih več hektarjev zemljišč, na katerih lahko pridelajo dovolj kavnih zrn, kar vodi v izsekavanje gozdov, še posebej na občutljivih območjih deževnega gozda," so poudarili na inštitutu VTT. 

Celične kulture kave vzgajajo v bioreaktorjih, ki jih napolnijo s hranili. Za ta proces ne potrebujejo pesticidov, prav tako pa porabijo manj vode kot pri konvencionalni pridelavi kave. Takšno laboratorijsko kavo bi lahko vzgajali povsod, zato bi s tem znatno zmanjšali tudi emisije CO2 zaradi transporta. 

Znanstveniki, ki so si kavo tudi pripravili in jo testirali, pravijo, da ima laboratorijska kava skoraj enak vonj in okus kot tista, ki je pridelana na tradicionalen način. "Težko jo je opisati, toda meni se zdi, da ima okus med kavo in črnim čajem. To je sicer odvisno od stopnje praženja in poskusil sem malce manj praženo, zato je malo spominjala na pravi čaj," je za The Guardian okus ene prvih skodelic laboratorijsko pridelane kave opisal Heiko Rischer, vodja biotehnološkega oddelka pri VTT. Rischer sicer kave ni pogoltnil, saj jo agencija za varno hrano še ni odobrila za uživanje. Poskusil jo je na podoben način kot someljeji poskušajo vina in nato požirek izpljunil. 

Predvideva, da bo lahko laboratorijska kava dovoljenja za uporabo v Evropi in ZDA pridobila v približno štirih letih, s tem pa bi se odprla pot za komercializacijo "umetne" kave, ki bo imela precej manjši vpliv na okolje kot konvencionalna kava. 

Pri umetno pridelani kavi se sicer pojavljajo tudi različni izzivi, ki jih bo treba rešiti. Eden od teh je, kaj se bo zgodilo z državami, ki so največje izvoznice kave, in delovnimi mesti, ki jih zagotavlja njena pridelava. Po drugi strani pa je tudi vprašanje, ali bodo ljudje pripravljeni sprejeti nove tehnologije in pravo kavo zamenjati z umetno pridelano.