Vanilijevo aromo oziroma vanilin uporabljajo v prehranski, kozmetični in farmacevtski industriji, pa tudi pri izdelavi čistil in herbicidov. Gre za organsko spojino, fenolni aldehid, ki je glavna sestavina ekstrakta vanilijevega stroka in je "krivec" za vonj in okus vanilije. 

Vanilin lahko pridobivamo naravno, iz vanilijevih strokov, vse pogosteje pa ga izdelujejo tudi sintetično, saj povpraševanje po tej substanci po svetu narašča. Leta 2018 smo tako porabili 37.000 ton, kar pa močno presega ponudbo naravne vanilije. Trenutno je zato okoli 85 odstotkov vanilina na trgu umetno izdelanega iz kemikalij, ki jih največkrat pridobivajo iz fosilnih goriv, je poročal britanski The Guardian. 

Že leta 2018 so znanstveniki po naključju ustvarili mutiran encim, ki razgradi plastenke, nato pa so z nadaljnjimi raziskavami ustvarili encim, ki plastenke razgradi še hitreje. S pomočjo teh mutiranih encimov jim je uspelo razgraditi polimer polietilena tereftalata (PET) – iz katerega so izdelane plastenke – na njegove osnovne enote oziroma tereftalno kislino (TA). 

Zdaj pa jim je prvič uspelo iz odpadnih plastenk pridobiti uporabno kemikalijo s pomočjo gensko spremenjene bakterije E-coli, ki TA spreminja v vanilin. To jim je uspelo tako, da so brozgo TA in mikrobov za en dan segrevali na 37 stopinj Celzija. S tem postopkom jim je uspelo kar 79 odstotkov TA predelati v vanilin. Izsledke raziskave so objavili v znanstveni reviji Green Chemistry. 

"To je prvi primer uporabe biološkega sistema za recikliranje plastičnih odpadkov v vredne industrijske kemikalije in ima zelo vznemirljive posledice za krožno gospodarstvo," je dejala Joanna Sadler z Univerze v Edinburgu.

Znanstveniki bodo zdaj še dodatno razvijali bakterijo, da bodo še povečali njihovo učinkovitost pri predelavi TA v vanilin. "Mislim, da to lahko storimo precej hitro," je dejal Stephen Wallace, prav tako z Univerze v Edinburgu. Delajo pa tudi na tem, da izboljšajo proces, s katerim bodo lahko predelali večje količine plastike. Iz TA pa bi lahko izdelovali še druge vredne molekule, ki jih denimo uporabljajo v parfumski industriji. 

"Naše delo spreminja prepričanje, da je plastika problematičen odpadek, in namesto tega dokazuje, da jo lahko uporabimo kot nov vir ogljika, iz katerega lahko izdelujemo izdelke z visoko vrednostjo," je poudaril Wallace. 

"To je res zanimiva uporaba mikrobiološke znanosti za izboljšanje trajnosti. Uporaba mikrobov za to, da odpadno plastiko, ki je škodljiva za okolje, spremenimo v pomembno sredstvo, je lep prikaz zelene kemije," je poudarila Ellis Crawford iz britanskega Kraljevega kemijskega društva. 

S tem pa bo tudi recikliranje plastenk za industrijo postalo bolj privlačno in učinkovito. Trenutno namreč plastika kot material izgubi kar 95 odstotkov svoje vrednosti že po enkratni uporabi. Spodbujanje boljšega zbiranja in ponovne uporabe tovrstnih odpadkov je zato ključno pri spopadanju z globalno problematiko onesnaževanja s plastiko. 

Vsako minuto na svetu namreč prodajo približno milijon plastenk, le okoli 14 odstotkov pa se jih reciklira. Tudi te, ki jih reciklirajo, pa lahko trenutno predelajo zgolj v vlakna za izdelavo oblačil ali preprog. 

Zadnje raziskave so pokazale, da so plastenke drugi najpogostejši plastični odpadek v oceanih, takoj za plastičnimi vrečkami.