Drevesa, ki nudijo zeleno zavetje pred vročino, so nepogrešljiva v urbanih središčih. Poleg sence pomagajo čistiti zrak in pripomorejo k splošnemu dobremu počutju ljudi. Poleg tega so pomembna pri zagotavljanju biodiverzitete.  Znanstveniki pa so zdaj ugotovili celo, da ima zelena mestna džungla blagodejne koristi za zdravje in celo nižajo biološko starost prebivalcev. 

Doslej so znanstveniki že potrdili, da preživljanje časa v okolici zelenih površin blagodejno vpliva na kardiovaskularno zdravje. Finski raziskovalci so na podlagi ugotovljenega znižanja krvnega tlaka, utripa srca, manjše mišične napetosti ter nižje ravni stresnih hormonov med sprehodi v naravi razvili priporočila, naj človek za dobro počutje preživi v bližnjem parku, gozdu ali divjini najmanj 15 do 45 minut na dan oziroma najmanj pet ur mesečno, smo poročali. 

Človek se je celotno evolucijsko zgodovino namreč razvijal v naravi. Šele v zadnjih stoletjih smo se začeli stalno naseljevati v grajenem in oblikovanem okolju. Dolgo evolucijsko ozadje še vedno vpliva na delovanje naših možganov in pojasnjuje, zakaj se v naravi počutimo dobro, je za naš portal že pojasnila gozdna pedagoginja dr. Urša Vilhar z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Študija, objavljena v znanstveni reviji Science Advances, pa je odkrila, da so ljudje, ki imajo dostop do zelenih površin, v povprečju dve leti in pol biološko mlajši od tistih, ki tega dostopa nimajo, poroča AFP. 

"Zato lahko življenje blizu zelenih površin pripomore, da ste v resnici mlajši, kot kaže vaša osebna izkaznica," je za francosko tiskovno agencijo ob predstavitvi rezultatov povedala vodilna avtorica študije z medicinske fakultete Univerze Northwestern v Chicagu Kyeezu Kim. 

Kot je poudarila, ima raziskava pomembne ugotovitve za načrtovanje zelenih mestnih površin: "Širitev zelenih javnih površin dobro vpliva na javno zdravje in znižuje nekatera zdravstvena tveganja."  Kot je pojasnila, je bilo doslej znano, da naj bi izpostavljenost zelenim površinam nižala stopnjo umrljivosti, a ni bilo jasno, zakaj. Na to lahko namreč vpliva veliko različnih dejavnikov. Ekipa znanstvenikov je tako preučevala, ali imajo zelene površine dejansko lahko pozitiven vpliv in staranje ustavijo tudi na celični ravni. 

Kako so prišli do ugotovitev?

Kim s sodelavci je od leta 1986 do leta 2006 spremljala več kot 900 ljudi v štirih ameriških mestih – Birminghamu, Chicagu, Minneapolisu in Oaklandu. S pomočjo satelitskih posnetkov je ekipa ocenila, kako blizu so bili domovi udeležencev zelenim površinam in parkom. Te podatke so nato primerjali z vzorci krvi, odvzetimi v 15. in 20. letu študije, da bi določili njihovo biološko starost.  

Ekipa raziskovalcev je sama izdelala ustrezne statistične modele, s katerimi so lahko ovrednotili rezultate in nadzorovali druge spremenljivke, kot so izobrazba, dohodek in seveda tudi dejavnike tveganja, kot je denimo kajenje, ki bi lahko vplivali na rezultate.

Ugotovitve so pokazale, da so bili ljudje, ki so imeli v okolici svojega doma v radiju petih kilometrov 30 odstotkov zelenih površin, v povprečju 2,5 leta biološko mlajši v primerjavi s tistimi, ki so bili obdani le z 20 odstotki zelenih površin. Pri tem pa so poudarili, da ima pomembne vplive na to v prvi vrsti naš življenjski slog. 

Blagodejne tudi rastline v stanovanju

Poročali smo še o raziskavi, pri kateri je sodelovala tudi vodilna svetovna organizacija Kraljevo hortikulturno združenje (Royal Horticultural Society). Ta je pokazala, da lahko že pet manjših lončnic v povprečno veliki pisarni zniža ravni NO2 oziroma dušikovega dioksida, onesnaževala, ki ga povezujejo z respiratornimi boleznimi, za kar 20 odstotkov. Še en razlog več, da dobro poskrbite za rastline v svojih prostorih. Spatifil, različne vrste zmajevk, sobna praprot, taščin jezik, slonova noga ... Vse te lončnice so znane po dobrih sposobnostih čiščenja zraka. Odločite se za katero izmed teh naravnih čistilk in v svojemu domu ali pisarni izboljšajte kakovost zraka.