Odpadna hrana in stranski proizvodi v kmetijstvu in živilski industriji so lahko idealen substrat za gojenje žuželk. Te pa lahko služijo kot vhodna surovina za pridobivanje visoko vrednih surovin za prehransko verigo, poudarjajo na Biotehniški fakulteti. Tam bodo študenti na dogodku Challenge Lab iskali rešitve na izzive, ki jih ponuja reja žuželk. Pri tem pa bodo predvsem preizkušali meje inovativnosti in stopali iz ustaljenih okvirjev razmišljanja.  

Uporabimo odpadno hrano, dobimo kakovostne beljakovine in odlično gnojilo, znižamo odvisnost od čezoceanske soje 

Kot pojasnjuje izr. prof. dr. Aleš Kuhar, vodja EIT Food HUB Slovenija z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, gre za tehnologijo, ki ima potencial za reševanje številnih perečih problemov v prehranskih sistemih. Kot pojasni, je insektna biokonverzija tehnologija, v kateri se uporabljajo biomateriali, kot je uvela solata ali pivske tropine, ki jih posebej izbrane žuželčje vrste nato predelajo v visoko vredne surovine. Kot ponazori, se uvela solata, ki je kupec ne želi kupiti, uporabi za substrat, na tem substratu pa se vzgojijo larve posebnih žuželk, ki potem predstavljajo vir beljakovin in maščob, ki jih uporabimo  za prehrano živali. Koristen učinek tega je, da namesto da bi zavrgli zelenjavo, ta ne pristane na deponiji, ampak jo pretvorimo v večvredne komponentne beljakovine, ki potem nadomeščajo sojo, ki bi jo uporabili za prehrano živali. Običajno je to namreč čezoceanska, amazonska soja. Kot pa smo že večkrat poročali, je soja iz Amazonije močno zaznamovana, saj ima številne negativne okoljske vplive, povezana je tudi z deforestacijo v amazonskem gozdu.

In kot poudarja Kuhar, tako zmanjšujemo izrazito odvisnost Evrope od čezoceanske soje: "Dobimo lokalno pridelane vire, ki lahko nadomeščajo sojo v prehrani živali."  Žuželke se lahko potem ponudijo za prehrano tistim vrstam živali, ki jim je to že tisočletja naravni vir proteinov. Žuželke denimo jedo ptiči, perutnina, ribe,  to je njihov naravni vir aminokislin, našteva Kuhar.  A krog tu še ni sklenjen. Obstajajo še druge koristi biokonverzije. Beljakovine, ki jih tako pridobimo, imajo denimo nizek ogljični odtis, dodaja: "Poleg tega pa v tem procesu dobimo še kakovostne substrate za gnojenje, ostanek po vzreji žuželk je namreč odlično gnojilo."  

Krma za rejne živali, ne hrana za ljudi 

Evropa ni samooskrbna z beljakovinskimi viri. Evropska komisija zato terja večjo ambicijo vseh držav na tem področju, tudi Slovenije. Soočamo se z velikimi izzivi zaradi naraščajočega prebivalstva in konkurence za naravne vire. Žuželke pa tako Evropska komisija kot FAO izpostavljata kot eno izmed alternativnih virov beljakovin.  

Človeška populacija skokovito narašča, do leta 2050 bomo morali globalno proizvodnjo hrane povečati za 70 odstotkov. Proizvodnja hrane se bo morala preusmeriti v krožno biogospodarstvo, kjer vse vire porabljamo in recikliramo. Pretvarjamo pa jih lahko v druge vire, energijo, hrano, ali posredno porabljamo preko žuželk, pojasnjuje prof. dr. Janez Salobir z Biotehniške fakultete.

 "Ubrali smo nekoliko drugačno pot, uporabo žuželk spodbujamo kot vir za prehrano rejnih živali, ne pa v smeri hrane za ljudi," poudarja dr. Kuhar. "Ljudje in živali potrebujemo beljakovine, predvsem esencialne  aminokisline, ki jih v rastlinski hrani primanjkuje. Pomembno pa je, da so ti viri kakovostni. To so lahko živalske beljakovine, zdaj pa se kot možnost vedno bolj pojavljajo žuželke, ki so v nekaterih delih sveta že dolgo časa uporabljene v ta namen," pripoveduje dr. Salobir. 

Kot pove, imajo žuželke relativno veliko beljakovin, ugodno aminokislinsko sestavo, zato lahko v krmi za živali zamenjajo vire, kot sta soja ali ribja moka. A žuželke vsebujejo praktično le beljakovine, kar je lahko težava v prehrani ljudi, saj te ne vsebujejo veliko vitaminov in ostalih elementov, zato je treba te dodajati: "Pri prehrani živali je to zelo preprosto, za hrano ljudi pa je to veliko težje narediti."  

A obstaja še nekaj drugih neugodnih vidikov, kot so alergije, akumulacije težkih kovin, tega se je treba zavedati in če uspešno naslovimo te vidike, potem so lahko žuželke kakovosten vir beljakovin. Če bi z žuželkami torej zamenjali živalske beljakovine v človeški prehrani, bi ostali brez hranil, ki so samo v živalskih virih. To so denimo B12, selen, cink, tega v žuželkah ni, našteva: "V naših prehranskih razmerah zato menim, da so žuželke primerne predvsem za prehrano živali, v revnih predelih pa tudi za prehrano ljudi."  

'Kmalu bomo govorili o dobrobiti insektov v vzreji' 

Izr. prof. dr. Gregor Belušič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pri tem spomni, da človeštvo v prehrani sicer uporablja že približno 2900 vrst žuželk. Gospodarsko najpomembnejši vrsti sta mokar in bojevniška muha. Kot poudarja, lahko bolezni žuželk ogrozijo poskuse industrijske reje v prihodnosti, zato je pomembna identifikacija novih uporabnih vrst. Kot pa spomni, so žuželke sposobne zelo kompleksnih vedenj, učenja, celo igre. Zato je prepričan, da bomo kmalu govorili o dobrobiti insektov v vzreji, saj se Evropa vedno bolj nagiba k temu, da bi jih opredelila kot čuteča bitja. 

"Globalne zaveze niso več deklarativne, ampak prehajajo v zakonodajne akte. Soočeni smo z velikimi pritiski pri prehodu v zeleno. Krožnemu in biogospodarstvu je v okviru strateškega načrta namenjeno bistveno več poudarka kot kadar koli doslej,"  izpostavlja Tanja Gorišek z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zato je še posebej pomembno, da študenti, ki so zagrizli v to 'mrgolečo' problematiko prihodnosti, stopajo zunaj okvirjev in pod vprašaj postavljajo osnovne predpostavke, kar je osnova za inovacije, pa je poudaril dr. Peter Wooster z Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj.