Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož je prejšnji teden prejela novico, ki so se je zelo razveselili. Njihova knjižnica se je na natečaju Mednarodne zveze bibliotekarskih društev in ustanov (IFLA) za najboljšo zeleno knjižnico v konkurenci 33 držav uvrstila med štiri najboljše zelene knjižnice na svetu. Natečaj še vedno poteka, zmagovalca pa bosta razglašena na virtualnem Svetovnem knjižničarskem in informacijskem kongresu, ki bo potekal med 17. in 19. avgustom 2021. 

Kot pojasnjujejo, so med prijavljenimi 33 knjižnicami z vsega sveta ocenjevalci izbrali osem knjižnic, po štiri v vsaki kategoriji, ki najbolje predstavljajo prispevek knjižnic h globalnim ciljem Združenih narodov ter vrednotam in ciljem Ifle, obenem pa so znale to svojo dejavnost tudi najbolje predstaviti. Knjižnica Ormož se je s predstavitvijo Zelena knjižnica združuje lokalno skupnost na poti do trajnostnega razvoja (Green Library – Uniting Local Community on the Road to Sustainability) uvrstila v ožji izbor za nagrado, med štiri najboljše zelene knjižnice na svetu, skupaj s knjižnicami iz Avstralije, Kanade in Kitajske. Zmagovalca nagrade bosta razglašena na virtualnem Svetovnem knjižničarskem in informacijskem kongresu, ki bo potekal med 17. in 19. avgustom 2021. 

Kaj je zelena knjižnica? 

Zaradi orientiranosti stavbe in velikih steklenih površin lahko ormoška knjižnica učinkovito izkorišča naravno svetlobo in naravno prezračevanje, varčuje z energijo, vodo in papirjem, promocijska darila podarjajo v papirnatih vrečkah ali vrečkah iz blaga, nove knjižne in razstavne police izdelajo iz lesa, pri računalnikih se pogosto odločijo le za strojno nadgradnjo namesto nakupa novih. Odpisane knjige podarjajo ali uporabijo, npr. za božično-novoletno okrasitev knjižnice v obliki smrečic. A to še zdaleč ni vse, zdi se, da se seznam zelenih aktivnosti, ki jih izvajajo, kar ne konča. 

Knjižnica v Ormožu torej ni le knjižnica. Je ena izmed dveh zelenih knjižnic v Sloveniji – drugo najdemo v Šentvidu v Ljubljani. In kaj je sploh zelena knjižnica? 

Kot pojasnjuje bibliotekarka Marijana Korotaj iz ormoške knjižnice, so kriteriji za zelene knjižnice po državah po svetu so zelo različni; lahko so strogo določeni ali pa jih sploh ni. V Sloveniji to področje za zdaj ni urejeno. Druga slovenska zelena knjižnica je Knjižnica Šentvid, enota Mestne knjižnice Ljubljana, ki je svojo zeleno pot pričela morda nekaj mesecev prej kot ormoška. Šentvidska knjižnica je leta 2019 doživela podoben uspeh kot letos ormoška: na Iflinem natečaju za najboljšo zeleno knjižnico se je uvrstila med pet najboljših knjižnic na svetu. Obe slovenski zeleni knjižnici sta torej po kakovosti v samem svetovnem vrhu, a v slovenskem prostoru še vedno ostajata relativno neznani, opozarja Korotajeva, ki dodaja, da posamezne zelene projekte izvajajo tudi nekatere druge knjižnice v Sloveniji, a niti približno v takšnem obsegu kot ormoška ali šentviška. V Novi Gorici in Novem mestu so npr. uvedli knjižnico semen, projekt, ki se ga v neposredni prihodnosti loteva tudi  ormoška knjižnica, najdejo se zeleni ali eko kotički, izvajajo se eko bralne značke in podobno.

Kot je pojasnila Korotajeva, večji del knjižnic po svetu svoje poslanstvo zelene knjižnice omeji le na energetsko varčno zgradbo, uporabo naravnih materialov, varčevanje z viri in odgovorno ravnanje z odpadki, druge se osredotočijo na zelene vsebine, ki jih ponujajo svojim uporabnikom, spet tretje kot del svoje dejavnosti izvajajo le posamezne zelene projekte: "V ormoški knjižnici pa se ponašamo s tem, da je naša knjižnica zelena po obeh kriterijih: imamo energetsko varčno zgradbo, varčujemo z energetskimi viri, pogosta je uporaba naravnih materialov, imamo obširne zelene površine, ki pripadajo knjižnici in na katerih gojimo zelišča, imamo letno teraso z brajdami, ki bogato rodijo, na knjižnični vrt smo postavili čebelnjak, velik del svojega programa pa posvetimo temam, ki so našim uporabnikom blizu – okoljevarstvenim temam, skrbi za psihično in fizično zdravje, gibanju, rekreaciji, sproščanju, učenju o biodiverziteti, izmenjavi veščin itd."

Domača zelišča, čaj v čitalnici, knjižnični med in marmelada ...

Kot opisuje Korotajeva, tudi v drugih knjižnicah gojijo in pobirajo zelišča. Njihova knjižnica je to še nadgradila: vzpostavila je odličen odnos z lokalnim certificiranim zeliščarjem Iztokom Luskovičem, ki zanje iz posušenih zelišč pripravi različne čajne mešanice. Njihovo pripravo predstavlja tako odraslim na delavnicah in predavanjih kot tudi najmlajšim uporabnikom knjižnice na pravljičnih urah. Čajne mešanice opremijo s predstavitvami domačih literatov in njihovih del ter uporabijo kot darila za literarne goste in predavatelje.

In to še zdaleč ni vse. Gredice, ki se bohotijo pred knjižnico, so zasadili prostovoljci: dva lokalna strokovnjaka, udeleženci Četrtkovih zelenih popoldnevov in knjižničarji z direktorico zavoda na čelu. Kot izpostavljajo, so bila zelišča in cvetlice za knjižnične gredice podarjeni oz. prineseni z domačih vrtov: "Zasnovane in zasajene so bile trajnostno, tako da skorajda ne zahtevajo dodatne nege, niti zalivanja v poletni suši niti pletja. Vsak dan v letu najdemo na vrtu cvetočo rastlino. Na gredicah so zasajeni timijan, ognjič, meta, žajbelj, rožmarin, kraški šetraj, materina dušica, ožepek, dobra misel, melisa, sivka, zlata rozga, črni bezeg, komarček, ameriški slamnik, drobnjak … Uporabnikom je v čitalnici na voljo pitnik z vročo vodo, kjer si lahko pripravijo zeliščni čaj." 

Imajo tudi lasten čebelnjak z dvanajstimi panji, ki so ga leta 2020 postavili v oddaljen kotiček knjižničnega vrta, saj je v okolici veliko čebelje paše. Zanj skrbi Čebelarsko društvo Ormož, s katerimi že leta izvrstno sodelujejo. Z njegovo pomočjo pridelujejo knjižnični med, sodelovanje pa je pomembno tudi za krepitev vezi v skupnosti. Prav tako je na letni terasi knjižnice zasajena trta, ki ne priskrbi le čudovite sence za bralce in obiskovalce knjižničnih dogodkov, pač pa vsako leto tudi bogato rodi: "Grozdje se uporabi za pridelavo grozdnega soka ali marmelade, ki se uporabita za promocijo. Marmelado smo poimenovali Uvod v poželenje po pesniški zbirki Ormožanke, tudi prejemnice Veronikine nagrade, Petre Kolmančič. S sokom pa radi postrežemo na knjižničnih prireditvah."

 Velik poudarek dajejo tudi rekreaciji svojih obiskovalcev, pove Korotajeva. Ti se lahko pomerijo v namiznoteniškem turnirju, v vsakem vremenu se na letni terasi odvije jutranja vadba Šole zdravja. Izvedejo polurno razgibavanje po metodi 1000 gibov dr. Nikolayja Grishina, ki izboljša mobilnost, razbremeni sklepe in ima pozitiven učinek na splošno dobro počutje. Vadba pomembno pripomore k duševnemu zdravju udeležencev, saj zmanjšuje osamljenost in depresijo, gradi nove družabne vezi ter spodbuja ljudi, da skrbijo za svoje zdravje. Letna terasa služi kot idealen prostor za branje na kakovostnem svežem zraku, v tišini in ob spremljavi ptičjega žvrgolenja, uporablja se za branje pravljic otrokom in sproščeno druženje, pa tudi za vse vrste knjižničnih dogodkov. Na letni terasi potekajo literarni večeri, predavanja, pravljične ure, razne delavnice, kvizi, mednarodni festival Dnevi poezije in vina, aktivnosti za otroke, prireditev Zlati bralci in drugi dogodki. Najbolj prepoznavni so Četrtkovi zeleni popoldnevi, ki jih izvajajo vsako poletje.

Predavanja o zelenih temah, ozaveščanje o zlorabah alkohola, pravljične ure za otroke 

Dogodki za odrasle, ki so jih pričeli izvajati, se izvajajo vse leto, opisuje Korotajeva. Zajemajo strokovna predavanja o zelenih temah, Četrtkove zelene popoldneve, ki se prirejajo v juliju in avgustu, del programa so tudi Vinske zgodbe, razne predstavitve knjig, delavnice, razstave … Zelo priljubljene so teme o naravnem, ekološkem, trajnostnem, biodinamičnem in permakulturnem vzgajanju rastlin, ohranjanju avtohtonih sort in semen ter ekološki pridelavi hrane. 

Knjižnica Ormož je tudi družbeno odgovorna. Kot poudarjajo, se v vinorodnem okolju pogosto soočajo s težavami, ki so povezane z zlorabo alkohola, alkoholizmom in neprimerno kulturo pitja, zato knjižnica posebno pozornost namenja ozaveščanju in izobraževanju. S predavanji in vodenimi degustacijami enologov, tudi mednarodno priznanih strokovnjakov, knjižnica izobražuje in ozavešča uporabnike o kulturi pitja vina in tako pomaga zmanjševati dejavnike tveganja in negativne posledice neprimernega konzumiranja vina na zdravje, družinske in socialne odnose. Sodelujejo tudi z zdravstvenim domom, ki izvaja preventivne dejavnosti za krepitev zdravja in skrbi za zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalni skupnosti.

Posebna skrb je namenjena ozaveščanju otrok in njihovih staršev o pomenu ohranjanja narave in zdravega načina življenja, predvsem o pomenu kakovostnega preživljanja prostega časa, gibanja in ustvarjanja. Knjižnica izvaja pravljične ure, ustvarjalne in raziskovalne delavnice, gibalne in plesne urice za otroke, bibliopedagoške ure za različne starostne skupine, pogovorne ure, literarne delavnice in vodene oglede filmov za mlade, sodeluje v različnih projektih in razpisuje natečaje. V času pandemije covida-19 je bilo to seveda onemogočeno, zato so za otroke pripravili virtualne pravljične ure, nekatere pa so izvedli v naravnem okolju.

Zakaj so se sploh podali na zeleno pot? 

Kot začetke zelene zgodbe ormoške knjižnice opisuje Korotajeva, se je vse začelo s selitvijo knjižnice v prostore nekdanjega vrtca, ki pa je bil energetsko precej potraten. Občine so pridobile nepovratna sredstva iz naslova Kohezijskega sklada – trajnostna energija in pričele energetsko sanacijo stavbe. "Prenove smo se lotili premišljeno, s poudarkom na čim manjšem negativnem vplivu zgradbe na okolje. Energetska sanacija objekta je zajemala izvedbo toplotne izolacije celotnega ovoja objekta z novo fasado, zamenjave stavbnega pohištva in strešne kritine. V okviru te obravnavane investicije so se obnovili tudi notranji prostori, elektroinštalacije in deloma strojne inštalacije, uredili smo še hidroizolacijo in drenažo objekta. Zaradi te investicije so se za polovico zmanjšali izpusti CO2 v ozračje, stroški kurjave pa so se na letni ravni zmanjšali za polovico. Zaradi teh ukrepov zdaj energetsko varčna zgradba ustreza kriterijem za zeleno knjižnico."

Skupaj z novimi prostori pa je knjižnica pridobila še veliko zelenih površin, ki jih je bilo treba povsem na novo urediti. Knjižnica je v nove prostore selila tudi vso obstoječo knjižnično opremo. Dotrajano opremo so prenovili okoliški obrtniki, tako da ni bil zavržen prav noben kos. Od same zamisli do selitve knjižnice je preteklo pičlih 14 mesecev. Izkoristili so tudi vse prednosti zelene okolice, ki je del knjižničnih površin, in jih vključili v samo poslanstvo knjižnice. Porodile so se namreč prve zamisli o t. i. zeleni knjižnici. Ideja o zeleni knjižnici pa ima še druge korenine, doda Korotajeva. Stavba namreč stoji na kraju, kjer je med letoma 1504 in 1786 stal frančiškanski samostan s pripadajočo knjižnico in zeliščnim vrtom. Ob slavnostni otvoritvi knjižnice se je porodila zamisel o povezavi zgodovine in tradicije s sedanjostjo, zasaditvi zeliščnih gredic ob knjižnici in na knjižničnem notranjem dvorišču. Ideja je hitro zaživela in pičla dva meseca kasneje so že zasajali prva zelišča in cvetlice. 

Kakšni so odzivi uporabnikov in podpora zelenemu delovanju?

Lokalna skupnost je zeleno delovanje sprejela zelo dobro. Knjižnica je umeščena v delno podeželsko in delno mestno okolje, zaradi česar v lokalni skupnosti to zeleno delovanje morda ne pride tako do izraza, kot bi v kakšnem zares urbanem območju: "Veliko podpore dobimo tudi od domačih strokovnjakov, društev, ustanov, nevladnih organizacij in podjetij, ki gojijo podobne zelene vrednote. Odzivi uporabnikov so zelo pozitivni. To se kaže tudi v številu obiskovalcev na prireditvah, pozitivne odzive nenehno beležimo ob prihodu uporabnikov v knjižnico  in knjižničnih dogodkih, pa tudi na družbenih omrežjih. Ormožani so na svojo knjižnico zelo ponosni, lokalno skupnost pa je še posebej razveselila uvrstitev med štiri najboljše zelene knjižnice na svetu. Zaznali smo, da uporabnike še zlasti navdušujejo lokalni strokovnjaki in ponudniki storitev, ki sooblikujejo zeleni program." 

V današnjem kaotičnem svetu, preplavljenem s tehnologijo, še zlasti informacijsko, se jim, kot poudarjajo, zdi še posebej pomembno, da opozarjajo na trajnostno delovanje: "Knjižnice imamo po mnenju Ifle celo dolžnost, da informiramo, ozaveščamo in na različne načine pripomoremo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030. Knjižnice morajo imeti aktivno vlogo pri razvojni politiki, tudi na ravni lokalnih skupnosti, in storiti vse, kar je v njihovi moči, da trajnostni razvoj postane del našega vsakdana. Knjižnica v Ormožu je dokazala, da je tudi z najmanjšimi koraki možno pomembno prispevati k uresničevanju globalnih ciljev in s tem boljšemu življenju za vse."

Že dosedanji dosežek je Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož z vsemi njenimi zaposlenimi, pa tudi celotni lokalni skupnosti v velik ponos, izpostavljajo: "Takšno mednarodno priznanje dobi le malokatera knjižnica, še zlasti pa po svetovnih merilih tako majhna, kot je splošna knjižnica v Ormožu. Veseli nas, da je naše dolgoletno dobro delo prepoznano in nagrajeno. Predvsem pa je to še en način, kako lahko temo trajnostnega razvoja in knjižnice približamo javnosti, svojim obiskovalcem, pa tudi knjižničarski stroki, in na ta način prispevamo k boljši prihodnosti za vse."

Menijo, da lahko ta izjemen dosežek ormoške knjižnice v slovenskem prostoru pomeni neko prelomnico v delovanju zelenih knjižnic, mnenju knjižničarske stroke, pa tudi načinu, kako na knjižnice gledajo uporabniki: "Še pred 20, 30 leti bi marsikje naleteli celo na zmrdovanje, češ le kaj imajo čebelnjak, zeliščni vrt, trta ter pridelovanje medu, čajnih mešanic, marmelade in sokov opraviti s knjižnico. Dandanes pa se takšnih projektov lotevajo po vsem svetu, si jih želijo, navdušujejo druge in povezujejo naravo z znanjem in branjem, knjižnice pa nadgrajujejo svojo informacijsko vlogo z vlogo dejavnika ozaveščanja. Skrbijo, da imajo posamezniki znanje, kako lahko sami varujejo naravo, postanejo čim bolj samooskrbni ter poskrbijo za svoje zdravje in dobro počutje, širšo javnost pa ozavešča o zelenih temah, ekologiji, varovanju okolja, trajnostnem razvoju, zdravem načinu življenja in promociji zdravja ter jo seznanja z gibanjem zelenih knjižnic. Ponosni smo, da tudi mi pišemo slovensko zeleno zgodbo, in verjamemo, da lahko s skupnimi močmi dosežemo, da bo svet za prihodnje generacije prijaznejši in gostoljubnejši."

Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož bo svojo pot zelene knjižnice z že uvedenimi projekti, ki so se v preteklih letih izkazali za uspešne in priljubljene med obiskovalci, nadaljevala, v lokalni skupnosti pa se bo še naprej trudila ostati eden vodilnih pozitivnih dejavnikov v zelenem gibanju, so sklenili.