Zavetišče za zavržene rastline v oskrbo sprejema rastline, ki zaradi različnih razlogov postanejo odvečne. Tam jih oskrbijo in ponudijo v posvojitev tistim, ki si jih želijo. Posvojitev poteka ob podpisu ali narisu posvojitvene pogodbe in plačilu prispevka za oskrbo in material. 

Ustanoviteljici zavetišča sta akademski slikarki, ki sta s splošnim odzivom ljudi zadovoljni, želita pa si, da bi lahko ljudem približali tudi ozadje projekta, ki ni namenjen le izmenjavi ali nakupu rastlin v klasičnem smislu: "Pri nas ne gre le za nakup rastline, ampak se posvojitelj in tudi mi angažiramo dosti bolj, kot če bi po rastlino šli v trgovino," izpostavljata  Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek, ki sta v prestolnici ponudili ta zeleni projekt. 

Ali štejeta, koliko rastlinam so doslej v zavetišču ponudili zatočišče? Vsaka posvojitvena pogodba, ki jo pripravita, nosi zaporedno številko, zadnja pogodba se giblje blizu številke 700, pripovedujeta: "Do sedaj sva nudili zatočišče verjetno že več kot tisoč rastlinam, saj se z katerimi pogodbami posvoji več kot le ena rastlina."  

V zavetišče prihajajo večinoma sobne rastline, v posvojitev pa sta oddajali tudi že štiri sestre breze, ki so šle prebivalcem blokovskega naselja dobesedno v nos, saj je bil njihov cvetni prah alergen in so želeli, da izginejo iz soseske, v kateri so rasle. Zelo zanimiva rastlina, ki sta jo prejeli v varstvo, pa je jerihonska roža, ki lahko brez vode na boljše razmere čaka tudi do 40 let, izpostavljata. 

V teh dneh se je začelo obdobje, ki za zavetišče običajno predstavlja največji izziv. Vse varovanke morajo prostovoljci zavetišča iz idilične letne rezidence na Kraterju v gradbeni jami za Bežigradom odpeljati na toplo: "Do letos sva imeli vsako zimo velike težave s prezimitvijo najinih zelenih prijateljic, saj v rastlinjaku, ki smo ga iz odpadnih materialov zgradili leta 2018, niso mogle preživeti zime. Tudi drugi nadomestni prostori so bili dokaj neprimerni za prezimovanje rastlin, saj niso imeli naravne svetlobe ter ogrevanja," pojasnjujeta. 

To leto pa je bilo zavetišče uspešno na razpisu za pridobitev prostora za nevladne organizacije s statusom v javnem interesu, ki ga je razpisal MOL. Tako so pridobili zelo majhen prostor za svoje potrebe, pa vendar je to veliko boljše kot v preteklosti, tako da v teh dneh varovanke selijo v prostor, ki ima vse potrebne lastnosti, da bodo udobno in na toplem preživele zimo, sta povedali Hrupova in Hanžkova.

Kako jim uspeva poskrbeti za vse rastline? 

Zavetišče za zavržene rastline je neprofiten projekt, sodelujoči v njem delujemo prostovoljno in za svoje delo (za zdaj) ne dobimo plačila, povesta sogovornici. Znesek od posvojitev gre za stroške materiala za oskrbo rastlin, stroške vzdrževanja in obratovanja prostora, prevoz rastlin in podobno: " Trudiva se, da rastlinam, čeprav so zavržene, nudiva kar se da optimalno nego in oskrbo. Kdaj minejo tudi tedni brez posvojitve, za rastline pa je vseeno treba poskrbeti, jih presaditi, zaliti, iti po kakšno na teren, odgovarjati na sporočila in klice uporabnikov, pisati objave, objavljati fotografije, plačevati stroške obratovanja prostora itd. Pogosto izvajamo tudi različne delavnice, ki so za udeležence brezplačne, rastline smo tudi že večkrat podarjali v dobrodelne namene. Hkrati pa smo vsi prostovoljci s prekarnimi oblikami zaposlitve, obe ustanoviteljici zavetišča sva samozaposleni v kulturi, zato je dejstvo, da tak projekt obstaja že šest let, skoraj čudež."

Njun namen ni ponuditi poceni ali brezplačno rastlino – zavedata se, da se da rože dandanes dobiti po izredno nizkih cenah: "Zavedava pa se, da ima na žalost vse svojo ceno, četudi je ne plača končni potrošnik. Večina sobnih rastlin pride iz oddaljenih krajev, okoljski in delavski standardi pri njihovi vzgoji pa so zelo vprašljivi," opozarjata.

Posvojitev rastline pa je predvsem simbolična zaveza k skrbi za živo bitje. Posvojena rastlina morda tudi ni najlepša in popolna kot iz cvetličarne, ampak s seboj prinese zgodbo predhodnega življenja, prihaja iz lokalnega okolja ter je bila vzgojena z veliko mero skrbnosti in ljubezni, poudarjata. 

Smo ljudje 'rastlinsko slepi'? 

V zavetišču se na različne načine borita proti 'rastlinski' slepoti. Kaj je to? "Rastlinsko slepi smo skoraj vsi, saj rastline dojemamo kot del 'ozadja' našega zaznavanja okolice in se ne zavedamo, da gre za živa bitja, kot so živali in kot smo ljudje. Proti rastlinski slepoti se borimo – morda bi bilo bolje reči, da o njej ozaveščamo – s celotnim projektom, saj se mora posvojitelj angažirati in ob posvojitvi rastlino narisati, da se z njo poveže na drugačen način. S tem pridobi izkušnjo drugačnega dojemanja rastline."

Poleg posvojitve rastline se lahko ljudje pri njih učijo tudi sproščanja z rastlinami na Jogi z rastlinami. Zakaj so se v zavetišču odločili ponuditi takšno sproščanje? "Joga je celostna praksa, katere glavni namen je najti povezanost, tako notranjo, s svojim lastnim bistvom, kot tudi z zunanjim svetom in energijami, ki nas obdajajo. In prav rastline so lahko naš največji učitelj medsebojne povezanosti, naše povezave z vsem in z vsemi. Že vsak naš vdih in izdih sta izmenjava med nami in rastlinami. Vdihujemo zrak, ki ga rastline za nas prečistijo, in izdihujemo nam odvečne snovi, ki jih rastline 'vdihnejo'. Po drugi strani nam lahko vživetje v njihovo bistvo z jogijskimi tehnikami in drugimi tehnikami osredinjene pozornosti pomaga, da se umirimo ter morda prevzamemo in ponotranjimo nekaj njihove časovnosti, ki je tako zelo drugačna od naše. Morda se vse bolj zavedamo, da hiter tempo, ki ga pogosto narekuje sodobno življenje, za nas ni nič bolj naraven in zdrav in da je zaradi našega zdravja in zdravja našega planeta prišel čas upočasnitve," pove Hanžkova. 

Obiskovalci pa se lahko v sklopu zavetišča udeležijo tudi Zelenih uric, na katerih se učijo osnov risanja in slikanja s pomočjo rastlin, ki jim 'pozirajo' namesto človeških modelov, naštevata dalje: "Lahko se nam pridružijo na Divjih sprehodih v mestu, na katerih raziskujemo na videz zanemarjene zelene površine in kotičke v mestu, ki skrivajo bogastvo zdravilnih in užitnih rastlin, ali se nam pridružijo pri preprostih opravilih skrbi za rastline na delavnicah Zeleni prsti, na katerih presajamo rastline in jih potem še narišemo. Rastline kot živa bitja približujeva ljudem z združevanjem ekologije in umetnosti."

Kakšne rastline sprejemajo?

Bralci lahko prinesejo rastline v varstvo zavetišča, če so zdrave, če niso okužene z boleznimi in zajedavci in če so še žive. Ker v jesenskem času dobijo v varstvo največ rastlin, trenutno pokajo po šivih, zato ljudi naprošajo, naj rastlino prinesejo le, če res ne najdejo drugega skrbnika. Na tem mestu bi bralce spodbudili, naj pridejo posvojit kako zeleno prijateljico, ki jim bo krajšala zimske dni, ter s tem podprejo tudi naravo in kulturo.  Obiskovalce vabita, da jih od 2. novembra vsak torek med 16. in 18.uro obiščejo v prvem nadstropju na Trgu prekomorskih brigad 1 v Ljubljani in si sami ogledajo, kako se imajo rastline.