Dan ekološkega dolga je letos nastopil 17 dni prej kot lani. To jasno kaže na alarmantno prekomerno rabo virov in ekosistemskih storitev, opozarja Inštitut za zdravje in okolje. Če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi za zadovoljevanje naših potreb po naravnih virih potrebovali več kot tri Zemlje. 

"V času, ko geopolitični izzivi in trgovinske vojne vse bolj oblikujejo svetovno dogajanje, se v Sloveniji odvija tiha, a nič manj zaskrbljujoča kriza – prekomerna raba naravnih virov. Zaskrbljujoče je, da smo letos dan ekološkega dolga dosegli že pred koncem prve tretjine leta, kar jasno kaže na alarmantno prekomerno rabo virov in ekosistemskih storitev,"  so ob dnevu slovenskega ekološkega dolga sporočili iz Inštituta za zdravje in okolje. Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, je ob tem opozoril: "Prekomerna raba naravnih virov ne ogroža zgolj stabilnosti naših ekosistemov, temveč ima znatne posledice tudi na dolgoročno prehransko varnost, zdravje ljudi in odpornost družbe kot celote. To ni le ekološki problem, temveč pomembno vprašanje naše kakovosti življenja v prihodnosti."

'Naša moč, naš planet'

Letošnji Svetovni dan Zemlje, ki poteka pod geslom Naša moč, naš planet, poudarja ključno vlogo obnovljive energije in poziva k proizvodnji čiste elektrike po vsem svetu. Ohranjanje narave in trajnostni energetski prehod sta neločljivo povezana. Le zdravi ekosistemi prispevajo k blaženju podnebnih sprememb, shranjevanju ogljika pa tudi zagotavljanju virov za čisto energijo, poudarjajo v Zavodu za varstvo narave. Svetovni dan Zemlje smo začeli obeleževati leta 1970 in 55 let kasneje je ozaveščanje o pomenu ohranjanja našega edinega planeta, še toliko bolj ključno. Prispevek k trajnostnemu življenju ni več stvar peščice okoljskih zanesenjakov, ampak stvar slehernika in tudi politike, so poudarili. 

V Sloveniji je po podatkih Statističnega urada RS količina energije, namenjene končni rabi v letu 2023, znašala nekaj več kot 201.000 TJ, kar je približno toliko kot v letu pred tem. Največji delež (41 %) je predstavljala poraba v prometu. Na drugem mestu je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (25 %), sledili so gospodinjstva (22 %), storitvene dejavnosti (9 %) in drugi porabniki(3 %). V strukturi končne rabe pa so prevladovali naftni proizvodi (47 %), sledili so električna energija (23 %), obnovljivi viri energije (14 %), zemeljski plin (12 %), toplota (3 %) in trdna goriva (1 %).

Vodnik po trajnostni potrošnji: Najmočnejše orodje je naša denarnica

Ljudje imamo torej vedno večje apetite. Želimo večja vozila in stanovanja, novo pohištvo, vedno več gospodinjskih aparatov. Želimo si potovati dlje in pogosteje, naši domovi so napolnjeni z izdelki, ki jih redko uporabljamo, prav tako se omare šibijo od odvečnih oblačil. S pomočjo Vodnika po trajnostni potrošnji, ki je nastal na Agenciji za okolje RS, lahko spremenimo svoje potrošniške navade in tako ohranimo zdravje našega planeta in s tem tudi zdravje nas samih.

Prehrana. Mobilnost. Bivanje. Pripomočki in gospodinjski aparati. Izdelki. To so kategorije, na katere so se osredotočili v priročniku, s katerim želijo državljanom ponuditi konkretne napotke, kako lahko v svojem vsakdanjem življenju odprejo bolj trajnostno poglavje. Kot opozarjajo na Arsu, imajo naši izdelki skrivno življenje, o katerem redkokdaj razmišljamo. Kot pojasnjujejo tudi v brezplačnem priročniku, ki ga najdete na njihovih spletnih straneh, ima vsak izdelek svoj življenjski krog, njegova pot se začne, ko začnejo pridobivati surovine, iz katerih ga bodo izdelali, konča pa se takrat, ko smo ga nehali uporabljati: "Prav vsaka od življenjskih faz izdelka ima podnebne, okoljske, družbene in zdravstvene vplive. Šele ko vplive posameznih faz seštejemo, dobimo celotno sliko o širšem učinku izdelka na okolje." 

A kot izpostavljajo na Arsu, lahko v vsaki življenjski fazi izdelka negativne posledice za okolje tudi zmanjšamo: "Kot potrošniki imamo največje možnosti in odgovornost v času, ko izdelek kupimo, ko ga uporabljamo in ko razmišljamo o tem, kako ga bomo zavrgli. Pri tem izpostavljajo, da je pomembno, da spremenimo svoj način delovanja in razmišljanja. Kot naštevamo, lahko kot potrošniki kupujemo manj, zmanjšamo količino odpadkov in zmanjšamo ali odpravimo uporabo strupenih snovi. Naše izdelke lahko znova uporabimo ali jim damo nov namen. Še posebej pomembno je, da moramo izdelke uporabljati dlje časa. Ne bi jih smeli kupovati samo zato, ker so novi prišli na trg, izpostavljajo. Že uporabljene materiale in izdelke lahko znova preoblikujemo v nove. Če nič od tega ne uspe, lahko materiale vsaj vrnemo v proizvodni proces in poskrbimo za ustrezno recikliranje."

Kako še znižati ekološki odtis?

Kot poudarjajo na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO), kjer so  prav tako zbrali številne nasvete za zmanjšanje ekološkega odtisa, bi pogozditev 350 milijonov hektarjev gozda svetovni dan ekološkega dolga zamaknila za osem dni. 

Hrana

Polovico biokapacitete Zemlje porabimo za pridobivanje hrane, poudarjajo pri IZO. Prehranska industrija z visoko porabo naravnih virov in močno obremenitvijo okolja namreč pomembno prispeva k ekološkemu dolgu, izpostavljajo v IZO. Pridelava hrane vključuje intenzivno rabo zemljišč, vode in energije ter povzroča izpuste toplogrednih plinov, s čimer močno obremenjuje okolje. Po drugi strani pa so prehranski sistemi tudi med prvimi, ki občutijo posledice podnebnih sprememb. Suše, poplave in ekstremni vremenski dogodki ogrožajo stabilnost oskrbe s hrano, zvišujejo stroške pridelave ter zmanjšujejo razpoložljivost in kakovost hrane. Prehranska varnost ni zgolj vprašanje količine hrane, temveč tudi njene  kakovosti, dostopnosti in stabilnosti oskrbe. 

Za učinkovito reševanje okoljskih in prehranskih izzivov je nujno združiti sistemske ukrepe in odgovornost posameznikov. Ključno je podpiranje lokalnih pridelovalcev, spodbujanje kratkih dobavnih verig, zmanjševanje odpadkov in sprejemanje trajnostnih prehranskih odločitev. Dolgoročne rešitve pa zahtevajo tudi aktivno vključevanje mladih, saj so pomembni akterji pri oblikovanju prihodnosti, naštevajo.

Kaj lahko storite?

– Izogibajte se vsakodnevni prehrani z rdečim mesom in ga nadomestite z belim mesom ali vegetarijanskimi sestavinami. Proizvodnja tone govedine namreč zahteva 14-krat več biološko produktivnih površin kot pridelava 1 tone žita. 

– Kupujte lokalna in manj predelana živila z manj embalaže.

– Kupujte sezonska živila. Jagode pozimi ali avokado z drugega dela našega planeta pomenijo tudi večji ogljični nahrbtnik proizvoda.

– Zavržena hrana pomeni tudi zavrženo energijo. Ne kuhajte lačni! Raje skrbno načrtujte tedenski jedilnik (pri sestavljanju upoštevajte sestavine, ki so že v hladilniku in jih je treba porabiti).

Mobilnost

Osebna mobilnost k ogljičnemu odtisu človeštva doprinese kar 17 %. 

Kaj lahko storite?

– Za prevoz v službo ali po opravkih raje izberite javni prevoz, kolo, hojo ali pa se odločite za druge oblike aktivne mobilnosti. Naredili boste nekaj dobrega za zdravje in okolje. Poleg tega pa tudi prihranili. 

– Poskrbite, da bo vaš avto poln sopotnikov. Tako si lahko delite stroške in ogljični odtis.

– Če vaš javni prevoz ni konkurenčen, uporabite vsaj najbližje parkirišče P+R (npr. Ljubljana).

– Izogibajte se potovanju z letalom, še posebej na krajše razdalje (< 800 km). Ko letite, kompenzirajte svoj ogljični odtis. Sicer pa je najboljši način za ogljično izravnavo letalskih poti ta, da se letenju izogibamo.

– Bi zamenjali svoj stari avto z električnim? Električna vozila so dokazano okolju bolj prijazna. Na Ekoskladu preverite subvencije in ugodne kredite za nakup električnega avtomobila.

– Živite v mestu in se vam ne splača imeti osebnega avtomobila? Avto si lahko izposodite ali pa najamete, ko ga potrebujete.

Energija

Ogljični odtis predstavlja 57 % ekološkega odtisa človeštva.

Kaj lahko storite?

– Priporočljiva sobna temperatura je med 20 in 22 C. Z znižanjem ogrevanja za 1 C se lahko poraba energije zmanjša za 6 %. 

- Preverite, kako energetsko učinkovit je vaš dom. Ali je čas, da ga bolje izolirate? Je smiselno zamenjati vir ogrevanja ali pa namestiti sončno elektrarno? Na Ekoskladu preverite subvencije in ugodne kredite za investicije v okoljske naložbe svojega doma.

– Naročite se na brezplačno energetsko svetovanje na 080 16 69 (Ekosklad).

– Elektronske naprave porabljajo električno energijo tudi, ko niso prižgane.