Raziskavo o vplivu ustekleničene vode na okolje so izvedli v Barceloni, kjer se oblasti v zadnjih letih trudijo izboljšati kakovost vode iz pipe. Raziskavo je vodil Inštitut za globalno zdravje. Ugotovitve raziskave so pokazale, da bi bili stroški, če bi vsi prebivalci mesta ves čas pili le vodo v plastenkah, 3500-krat večji, kot če bi pili vodo iz pipe. Izračunali so, da to za mesto pomeni približno dodatnih 72 milijonov evrov na leto. Vpliv ustekleničene vode na ekosisteme in okolje pa je po njihovih izračunih kar 1400-krat večji kot vpliv vode iz pipe, poroča Guardian. 

Kakšna je razlika med vodo iz pipe in iz plastenke? 

Nacionalni inštitut za javno zdravje je pripravil nekaj pojasnil v zvezi s kakovostjo vode iz plastenk in vode iz pipe v Sloveniji. Kot ugotavljajo, je voda iz plastenk in velikih posod oziroma balonov po kemijskih lastnostih primerljiva z vodo iz pipe. Uporaba plastenk je praktična, nobenega razloga pa ni, da ne bi pili vode iz pipe, če je ustrezna voda na voljo, poudarjajo na NIJZ. 

Kot pojasnjujejo, je voda v plastenki za razliko od vode iz pipe daljši čas v stiku s plastiko, iz katere je narejena plastenka: "Plastika lahko – tako kot tudi drugi materiali, namenjeni stiku z živili – v živila sprošča različne snovi. Iz plastičnih materialov se lahko sproščajo večinoma organske spojine, drugi materiali, npr. kovine, steklo in keramika, pa lahko sproščajo težke kovine. Snovi, ki se sproščajo, so ostanki izhodnih snovi in aditivov, pa tudi reakcijski in razpadni produkti izhodnih snovi." Sproščanje je sicer odvisno od vrste materiala in živila, od tega, ali je snov, ki se sprošča, topna v živilu, od temperature, od trajanja stika ter od razmerja med prostornino živila in površino materiala. Količina snovi, ki se sme sproščati v živila, je zakonsko omejena. Bolj ko so snovi škodljive in navzoče v okolju, manj jih sme biti v živilih, dodajajo. 

Pretirana skrb zaradi plastenk za vodo je sicer odveč, poudarjajo, saj gre pri plastenkah za vodo za sproščanje zelo nizkih koncentracij snovi, veliko nižjih od zakonsko določenih mej: "Pravzaprav so koncentracije snovi, ki se iz plastenk sproščajo v vodo, običajno pod mejo določljivosti preskusnih metod." 

Ali je lahko večkratna uporaba plastenke nevarna? 

O vplivu ponovne uporabe plastenk, napolnjenih z vodo, na migracijo snovi iz plastenk ni dovolj podatkov, ugotavlja NIJZ. Take plastenke proizvajalci preizkušajo za enkratno uporabo in za dolgotrajen stik pri sobni temperaturi, kar je na splošno predvidena uporaba plastenk, napolnjenih z vodo, pojasnjujejo: "V Sloveniji jih potrošniki zaradi praktičnosti in cene uporabijo večkrat. Nekaj preskušanj tovrstne uporabe smo na Inštitutu že naredili – ugotavljali smo, kako večkratna uporaba vpliva na migracijo antimona iz plastenk. Pri plastenkah, ki jih uporabljajo največji proizvajalci embaliranih vod v Sloveniji, nismo ugotovili nobenega vpliva večkratne uporabe pri sobni temperaturi (migracija antimona je bila v vseh primerih pod mejo določljivosti metode). Treba bi bilo preskusiti še migracije drugih snovi in vpliv različnih temperatur shranjevanja."

 Slovenija je med tistimi 57 državami, kjer imamo prebivalci neizmerno srečo, saj iz naših pip teče čista voda brez vonja, brez okusa in praviloma brez škodljivih mikroorganizmov. A približno tretjina ljudi na svetu – okoli 2,1 milijarda – doma nima pitne vode, to pa vpliva na njihovo zdravje, izobraževanje in preživetje.  V državah, kjer niste prepričani o varnosti pitne vode, bodite pozorni tudi pri naročanju pijače v lokalih, kjer vam lahko v kozarcu prinesejo led. Ta je namreč lahko narejen iz vode iz pipe.