Kava je del našega vsakdanjika, saj je po celem svetu spijemo skoraj milijardo in pol skodelic na dan. Velik delež kave, iz katere si pripravimo priljubljeni napitek, je pridelan na velikih plantažah, večino proizvajalcev pa predstavljajo mali kmetje v državah globalnega juga, opisujeta organizaciji, ki želita razširiti zavedanje o tem, kako pomembno je, da smo pri nakupu pozorni na to, kakšna kava zadiši iz naše skodelice. 

"Slovenci smo nedvomno ljubitelji kave. Več kot pol nas doma pripravlja turško kavo, tretjina pa kavo iz kafetjere. Večina (60 odstotkov) nas spije dve ali tri skodelice na dan. Precej smo zavezani blagovnim znamkam, na katere smo navajeni, manj pa posegamo po kavah manjših pražarn. Zelo nam je pomemben okus, na katerega smo navajeni – več kot tretjina bi kavo zamenjala zaradi vplivov na okolje in družbo, a le, če bi imela kava primerljiv okus," kažejo ugotovitve Zveze potrošnikov Slovenije. Skupaj z društvom za sonaraven razvoj Focus opozarjajo, da naj bo kava, ki zadiši iz naših skodelic, trajnostna. 

"Po celem svetu spijemo skoraj milijardo in pol skodelic kave na dan, a vseeno jo precej slabo poznamo. Velik delež kave, iz katere si pripravimo priljubljeni napitek, je pridelan na velikih plantažah, medtem ko večino pridelovalcev kave še vedno predstavljajo mali kmetje, ki živijo v negotovih razmerah, za delo pa pogosto prejmejo nezadostno plačilo. Marsikdo tudi ne ve, da je pridelava kave tesno povezana s krčenjem gozdov, njena usoda pa zelo odvisna od podnebnih sprememb," poudarjajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije.

Kot so ugotovili, je kava, ki so jo testirali, večinoma dobro prestala test kakovosti okusa, slabo pa se je odrezala na področju podajanja informacij za potrošnika in vpliva na okolje in/ali družbo. Od 14 vzorcev mlete pražene kave za pripravo turške kave ima večina dobre senzorične lastnosti: "Vrsta kave in njeno poreklo pa za potrošnike ostajata neznanki pri večini testiranih znamk. Samo na treh kavah je bil naveden podatek, iz katere države prihaja. Večinoma so navajali izvor "izven EU" – kar je jasno, glede na to, da kavovec v EU ne raste. To je tudi edina zakonska zahteva."

V Sloveniji je na voljo kava iz vseh delov sveta, kjer kavo pridelujejo, a je največ pride iz držav Latinske Amerike. K nam pride prek različnih pristanišč. Skupno smo je v letu 2022 uvozili približno 23.000 ton, izvozili pa skoraj polovico tega (11.000 ton) v nam najbližje države, kažejo podatki Statističnega urada Slovenije. 

Velik podnebni odtis kave

Glede na rezultate spletne ankete je le slaba tretjina sodelujočih pozorna na trajnostne oznake, 38 odstotkov bi jih bilo pripravljenih zamenjati znamko kave zaradi njenega vpliva na okolje in družbo, če bi imela primerljiv okus, 27 odstotkov pa le v primeru, da ne bi bila predraga. Le 11 odstotkov vprašanih bi brez pogojev priljubljeno kavo zamenjalo za bolj trajnostno, ugotavljajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije. 

Pridelava kave pa prav je s trajnostnega vidika velik problem, saj vpliva tako na krčenje gozdov kot na prebivalce teh območij. Pridelava kave je eden izmed petih najpomembnejših vzrokov za krčenje gozdov v Latinski Ameriki, Afriki in jugovzhodni Aziji. V nekaterih državah, kot je Etiopija, je proizvodnja kave odgovorna za do 60 odstotkov krčenja gozdov, opozarjajo. 

Krčenje gozdov uničuje življenjski prostor za divje živali, mnoge pripelje na rob izumrtja. Prispeva k podnebnim spremembam, saj sprošča velike količine ogljikovega dioksida v ozračje in zmanjšuje količino ogljikovega dioksida, ki ga absorbirajo gozdovi, naštevajo negativne plati neodgovornega pitja kave.  V številnih gozdovih, ki jih izsekavajo za proizvodnjo kave, živijo staroselske skupnosti, ki so najboljši varuhi gozdov. Izguba zemljišč in uničenje njihovega načina življenja imata lahko uničujoče posledice, vključno z izgubo kulturne identitete, razselitvijo in revščino, izpostavljajo.

Evropska unija je sicer naredila prvi korak v smeri zmanjšanja vpliva na uničevanje gozdov po svetu. Ta mesec naj bi začela veljati uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov. Podjetja, ki v EU trgujejo s kmetijskimi pridelki, tudi s kavo, bodo morala dokazati, da ne prispevajo k uničevanju gozdov (uredba bo veljala za les, palmovo olje, sojo, kavo, kakav, kavčuk in govedo). To je dobra novica za gozdove in za vse, ki na trgovskih policah ne želijo izdelkov, ki povzročajo deforestacijo, izpostavljajo. 

V nasprotju s splošnim prepričanjem ima kava velik podnebni odtis, ki se razlikuje glede na način pridelave: "Podatki kažejo, da ima konvencionalno pridelana kava kar petkrat večji ogljični odtis od trajnostno pridelane kave. Je pa kava obenem zelo občutljiva na podnebne spremembe. Kava vrste arabica raste le na najvišjih nadmorskih legah, ki pa zaradi podnebnih sprememb postajajo neprimerne za gojenje kave. Zaradi globalnega segrevanja naj bi se do leta 2100 obseg površin, primernih za gojenje kavovca (tudi v primeru doseženih svetovnih temperaturnih ciljev), skrčil za 54 odstotkov, poudarjajo. 

Odtis kave, pridelane na monokulturnih plantažah, ki so izpostavljene soncu in odvisne od namakanja in energije (gnojila, pesticidi in stroji), je veliko večji od odtisa kave, pridelane v biotsko raznolikih, z vodo bogatih in kompleksnih agrogozdovih. 

Podatki kažejo, da je povprečni ogljični odtis kave arabica iz Brazilije in Vietnama, uvožene v Združeno kraljestvo, v letu 2020 znašal 15,33 kg CO2e/kg kave, pridelane na konvencionalen način, in le 3,51 kg CO2e/kg trajnostno pridelane kave, pravijo v Focusu.

Naj iz skodelice zadiši po trajnostnem

Na veliko območjih je že danes težko pridelati zadostne količine kave. Pri iskanju novih površin, tako na višje ležečih legah kot tudi v nižinah, kjer skušajo gojiti kavo na bolj intenziven način (predvsem gre tu za Brazilijo), se poseka veliko gozda. Zato je pomembno poleg kakovosti in cene preveriti poreklo, ali je pridelana na trajnosten način in ali prihaja iz pravične trgovine. V pomoč so nam lahko trajnostne oznake, kot so npr. ekološko, pravična trgovina (Fairtrade) in Rainforest Alliance, pa še kakšne druge, svetujejo. 

Ljubitelji kave imamo moč izbire, ki je dobra za nas, okolje in pridelovalca, pozivajo v društvu Focus in Zveza potrošnikov Slovenije. Ponudba se je v zadnjih letih namreč povečala tudi na policah trgovin in kavarn, zato si lahko z malo truda privoščimo kavo, ki je niso pridelali v izkoriščevalskih razmerah, je pridelana bolj trajnostno in o kateri znajo bariste in trgovci povedati precej več kot samo to, da je kava. V Sloveniji je že nekaj manjših pražarn, ki stavijo na kakovost in transparentnost, zmeljejo pa nam jo prav za način priprave, na katerega smo navajeni. Z malce več vneme lahko zavijemo tudi v trgovine, kjer kavna zrna zmeljejo in zapakirajo v prineseno embalažo, svetujejo. 

Kava je bila prva surovina, s katero se je začelo trgovati po načelih pravične trgovine. In tudi danes je prav kava tista, ki se je v tem sistemu največ pridela in proda. Gre za sistem, ki rešuje dve veliki težavi mednarodne trgovine – odpravlja posrednike, odkupuje neposredno od proizvajalcev in jih ščiti pred borznimi nihanji cen, saj kavo odkupuje vsaj po minimalni ceni, ki je vedno višja od proizvodnih stroškov. Poleg tega prepoveduje otroško delo, s proizvajalci vzpostavlja dolgoročne odnose, vlaga v njihovo znanje, zagotavlja enake možnosti za moške in ženske, varne delovne pogoje ter od proizvajalcev zahteva, da pri pridelavi ne uničujejo okolja, še poudarjata Focus in Zveza potrošnikov Slovenije.