Evropski poslanci so danes potrdili zakonodajo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo članice do leta 2030 sprejele ukrepe za rehabilitacijo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Uredbi so sicer nasprotovali v Evropski ljudski stranki (EPP), zaradi česar ni bilo gotovo, ali bo zakonodaja sprejeta, je poročala STA. Za uredbo, ki je bila v zakonodajnem procesu glede na prvotni predlog Evropske komisije močno spremenjena, je danes glasovalo 329 evroposlancev, 275 jih je bilo proti, 24 se jih je glasovanja vzdržalo. 

'Poseben dan za Evropo'

Zakonodaja o obnovi narave, o kateri je že bil sklenjen dogovor z državami članicami, bo omogočila obnovo degradiranih ekosistemov v vseh članicah EU. Prispevala bo k izpolnjevanju ciljev Unije na področju podnebja in biotske raznovrstnosti ter okrepila prehransko varnost, so sporočili z Evropskega parlamenta. Da bi dosegle splošne cilje Unije, morajo države članice do leta 2030 obnoviti vsaj 30 %, do leta 2040 kar 60 %, do leta 2050 pa 90 % habitatov, zajetih v novi zakonodaji (gozdovi, travišča, mokrišča, reke, jezera in korale). Skladno s stališčem parlamenta morajo države članice do leta 2030 prednostno obravnavati območja Natura 2000. Preprečiti bodo morale ponovno degradacijo obnovljenih območij in sprejeti nacionalne načrte obnove, v katerih bo podrobno navedeno, kako nameravajo te cilje uresničiti. 

Poročevalec Cesar Luena (S&D, Španija) je po glasovanju povedal: "Danes je za Evropo poseben dan, saj zaznamuje premik od zaščite in varstva narave do njene obnove. Nova zakonodaja nam bo v pomoč tudi pri izpolnjevanju številnih mednarodnih okoljskih zavez. S pravili bomo obnovili degradirane ekosisteme, pri tem pa upoštevali potrebe kmetijskega sektorja in zagotovili prožnost državam članicam. Želim se zahvaliti znanstvenikom za njihove ugotovitve in boj proti zanikanju podnebnih sprememb, mladim pa za to, da nas opominjajo, da nimamo rezervnega planeta." 

Strožje kazni tudi za okoljski kriminal 

Evropska unija je tudi prva, ki bo kriminalizirala tudi najhujše primere okoljskega kriminala, parlament je namreč potrdil nova pravila o okoljski kriminaliteti in z njo povezanimi sankcijami. V skladu s posodobljeno direktivo EU o okoljskem kriminalu bo uničevanje ekosistemov, vključno z izgubo habitata in nezakonito sečnjo, kaznovano s strožjimi kaznimi in zapornimi kaznimi. Države članice so že novembra lani dosegle dogovor na tem področju. Zdaj pa bodo imele dve leti časa, da nova, strožja pravila vključijo v nacionalno zakonodajo, poroča Euronews. 

"Nova direktiva odpira novo stran v zgodovini Evrope in ščiti pred tistimi, ki škodujejo ekosistemom in prek njih tudi zdravju ljudi. To pomeni konec okoljske nekaznovanosti v Evropi, kar je ključno in nujno," za Euronews poudarja Marie Toussaint, poslanka evropskega parlamenta iz skupine Zelenih. Kot ocenjujejo, Evropska unija s tem sprejema eno najbolj ambicioznih zakonodaj na svetu. Kot meni Toussaintova, sedanja zakonodaja EU in nacionalne zakonodaje storilcev kaznivih dejanj ne odvračajo od okoljskih kaznivih dejanj, saj so kazniva dejanja preveč omejena, kazni pa so zelo nizke. Kot poudarja, namreč število okoljskih zločinov izjemno hitro narašča, v nekaj letih pa so postali četrti največji kriminalni sektor na svetu. 

Zagovorniki kriminalizacije ekocida, ki je opredeljen kot nezakonita dejanja, storjena z zavedanjem, da lahko povzročijo resno ali dolgoročno škodo okolju, so optimistični, saj menijo, da posodobljena direktiva, čeprav beseda ekocid ni izrecno zapisana, kriminalizira ekocid. 

Okoljskim kriminalcem bo zdaj zaradi okoljskih kaznivih dejanj tako grozilo do 10 let zapora. Za posameznike, kot so izvršni direktorji in člani upravnih odborov podjetij, so lahko posledice storitve okoljskih kaznivih dejanj zaporna kazen do osem let, ki se poviša na 10, če s kaznivim dejanjem povzročijo smrt. Kot meni evropski poslanec Evropske ljudske stranke Antonius Manders, so spremembe obetajoče, saj direktorji velikokrat tvegajo denarne kazni, zaporne kazni pa bi lahko pomenile pomembno spremembo, poroča Euronews. 

Nova pravila bodo prispevala k obnovi degradiranih ekosistemov 

Nova pravila bodo tako  prispevala k obnovi degradiranih ekosistemov v kopenskih in morskih habitatih držav članic, doseganju splošnih ciljev EU glede blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter večji prehranski varnosti. V skladu z uredbo bodo morale države članice uvesti in izvajati ukrepe, katerih cilj je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 % kopenskih in morskih habitatov EU, pojasnjujejo v Bruslju. 

V uredbo je vključena vrsta kopenskih, obalnih in sladkovodnih ekosistemov, tudi mokrišč, travišč, gozdov, rek in jezer ter morskih ekosistemov, med drugim podmorskih travnikov z morsko travo, spužvami in koralami. Državam članicam nalaga obveznost, da do leta 2030 sprejmejo ukrepe za obnovo vsaj 30 % habitatnih tipov, ki so v slabem stanju. 

Države članice morajo sprejeti tudi ukrepe za obnovo vsaj 60 % habitatov v slabem stanju do leta 2040, do leta 2050 pa vsaj 90 %. Vključena je bila dodatna prožnost za zelo pogoste in razširjene habitate. Besedilo vključuje tudi zahtevo za preprečevanje znatnega poslabšanja stanja območij, na katerih se izvajajo ukrepi za obnovo in ki so dosegla dobro stanje, ter območij, na katerih so prisotni kopenski in morski habitati. 

Za večjo biotsko raznovrstnost in boljše kmetijske ekosisteme morajo države članice doseči napredek pri dveh od naslednjih treh kazalnikov: kazalnik travniških metuljev, delež kmetijskih zemljišč z  visokoraznovrstnimi značilnostmi pokrajinein zaloge organskega ogljika v obdelovalnih mineralnih tleh. Sprejeti je treba tudi ukrepe za izboljšanje indeksa ptic kmetijske krajine, saj so ptice dobri pokazatelji splošnega stanja biotske raznovrstnosti.

Obnova izsušenih šotišč je eden stroškovno najučinkovitejših načinov za zmanjšanje emisij v kmetijskem sektorju. Države članice morajo zato obnoviti vsaj 30 % izsušenih šotišč do leta 2030 (mokrišča je treba ponovno vzpostaviti na vsaj četrtini teh območij), 40 % do leta 2040 in 50 % do leta 2050 (mokrišča je treba ponovno vzpostaviti na vsaj tretjini teh območij). Ponovna vzpostavitev mokrišč bo za kmete in lastnike zemljišč prostovoljna.

Parlament je zahteval, da zakonodaja vključuje tudi zavoro v sili. Cilji za kmetijske ekosisteme se lahko tako v izjemnih primerih začasno ukinejo, če bi se zaradi njih močno zmanjšala površina, namenjena za pridelavo hrane v Evropski uniji.

Zakonodaja zahteva tudi, da se izboljša trend pri več kazalnikih za gozdne ekosisteme in da se zasadijo dodatne tri milijarde dreves. Države članice bodo morale v stanje nereguliranih rek povrniti 25.000 km rek in poskrbeti, da ne pride do neto izgub na celotnem nacionalnem območju urbanega zelenega prostora in tudi do izgub pokritosti z drevesnimi  krošnjami v mesti, naštevajo v evropskem parlamentu. 

Vesna: Živeti v neokrnjeni naravi je pravica vseh evropskih državljanov 

Kot poudarjajo v stranki Vesna, je uredba ključnega pomena za odpornost proti trenutnim in predvidenim posledicam podnebnih sprememb, ki jih že danes občutimo prav vsi. Prav tako je eden ključnih korakov k doseganju ciljev Evropskega zelenega dogovora: "Slovenija je zelena dežela v srcu Evrope in morda je težko razumeti, da nimajo vsi privilegija živeti v razmeroma neokrnjeni naravi. A to mora biti pravica vseh evropskih državljank in državljanov. Kot dodajajo, je več kot 80 % habitatov v slabem stanju ohranjenosti. Evropski zeleni dogovor ni popoln brez obnove narave. Podnebni cilji EU temeljijo na negativnih emisijah, tj. absorpciji in shranjevanju ogljika iz ozračja. Ravno obnova narave, naše edine prave zaveznice v boju proti podnebnim spremembam, je način, kako to doseči. Zdravi ekosistemi so edina varovalka pred podnebnimi nesrečami, kot so suše, poplave in gozdni požari." 

Kot so prepričani, uredba določa pravno zavezujoče cilje in pomaga pospešiti prizadevanja za obnovo degradiranih ekosistemov, predvsem tistih, ki imajo pomembno vlogo pri spopadanju s podnebnimi spremembami, kot so gozdovi, šotišča, mokrišča, morja in oceani: "Ključno bo pripomogla obnoviti naravo in biotsko raznovrstnost Evrope; zaščititi pred posledicami suš, poplav in požarov v naravi, ki so posledica podnebnih sprememb; zagotoviti pogoje za pridelavo hrane v Evropi."