Kot piše Independent, se morda na prvi pogled res zdi, da je umetno drevo in njegova ponovna uporaba pravilen odgovor, a strokovnjaki pravijo drugače. Če sicer posežete po drevescu, ki ni lokalnega izvora, lahko njegov transport povzroči kar precejšen ogljični odtis. 

Kot so izračunali pri organizaciji The Carbon Trust, ima naravno božično drevesce pomembno nižji ogljični odtis kot umetno drevo, še posebej če je pravilno odloženo. Kot kažejo njihovi izračuni, ima naravno dvometrsko drevesce, ki nima korenin in ga po koncu odvržemo v smeti, približno 16-kilogramski ogljični odtis. Dvometrsko drevo s koreninami, ki je po koncu uporabe pravilno odloženo ali znova posajeno, pa ima med tri- in štirikilogramski ogljični odtis. 

Po drugi strani pa ima dvometrsko božično drevo, ki je narejeno iz plastike, približno 40-kilogramski ogljični odtis, kar je skoraj desetkrat več od pravilno odloženega drevesa. Če imate umetno drevo, ga tako uporabite vsaj desetkrat, če je seveda dovolj kakovostno narejeno, da bo trajalo toliko časa. Največji delež ogljičnega odtisa prinese energetsko intenzivna izdelava drevesa, medtem ko naravni iglavci vsrkavajo ogljikov dioksid in oddajajo kisik. 

Uporaba naravnih okrasnih drevesc, pridelanih v Sloveniji, je naravi najbolj prijazna oblika božične oziroma novoletne okrasitve z drevesci, zagotavljajo tudi na Zavodu za gozdove Slovenije. Kot je za naš portal že pojasnila Marija Kolšek, vodja službe za varstvo gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije, so drevesca iz gozda oziroma narave, pridobljena v gozdu in naravi, najmanj škodljiv način, zrasla so brez dodatnega vlaganja energije in vode ter brez uporabe pesticidov, kar ne moremo trditi za naravna okrasna drevesca, pridelana oziroma vzgojena v velikih namenskih nasadih v drugih državah. Ta predstavljajo tudi tveganje za vnos novih nevarnih škodljivcev in bolezni gozdnega drevja v Slovenijo.

Med okrasnimi drevesci, pridelanimi na gozdnih površinah, že vsa leta prevladujejo navadne smreke, pojasnjujejo na Zavodu za gozdove. Druge vrste gozdnih okrasnih drevesc, kot so bori in jelke, so bili in so še vedno v manjšini. Izraz božična jelka se med prebivalci nestrokovno uporablja za vse vrste okrasnih drevesc. Zavod za gozdove Slovenije že vrsto let ozavešča kupce, naj tudi pri izbiri okrasnih drevesc ravnajo odgovorno do okolja. 

V kolikor gre za okrasna gozdna drevesca, pridelana v Sloveniji, morajo biti le-ta med prevozom in na prodajnih mestih označena s plombo Zavoda za gozdove Slovenije, ki je letos roza barve. Lastniki gozdov plombe v obliki nalepke pridobijo skupaj z odločbo, ki določa pogoje in usmeritve pridobivanja okrasnih drevesc. Plombe morajo pri Zavodu za gozdove Slovenije pridobiti tudi lastniki nasadov gozdnih okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji. V kolikor izdajo eni stranki več kot 25 plomb, plombe zaračunajo po ceni 36 centov na plombo, manjše število plomb lastniki gozdov dobijo brezplačno.

Če imate umetno drevesce, ga uporabljajte čim dlje 

Tudi kdor za okras uporablja umetno drevesce, naj se obnaša odgovorno do okolja, pozivajo na Zavodu za varstvo gozdov: ''Umetno okrasno drevesce naj se ne zavrže že po nekaj letih, ampak naj se ga uporablja čim dlje. V eni od tujih raziskav vplivov pridelave okrasnih drevesc na okolje je bilo ugotovljeno, da mora umetno okrasno  drevesce služiti svojemu namenu 20 let, da se njegov negativni vpliv na okolje izenači z negativnim vplivom pridelave naravnih okrasnih drevesc iz nasadov.''

Na tržišču so na voljo tudi živa okrasna drevesca v lončkih. Pa ga lahko po koncu praznikov sami posadimo v okoliški gozd? V gozd se drevesc, ki nimajo ustreznih dokumentov o izvoru, ne sme saditi, je jasna Kolškova: ''Okrasna drevesca v lončkih teh dokumentov nimajo, zato se jih v gozd ne sme posaditi, lahko pa se jih posadi na površine izven gozdov. Kdor ustreznih površin v svoji lasti nima, drevesce lahko podari tistim, ki te površine imajo ali pa ga vrne prodajalcu.''

Kako pravilno poskrbimo za odlaganje božičnega drevesa?

Po končanih praznikih oziroma po uporabi okrasnega drevesca poskrbimo tudi za njegovo pravilno odlaganje. Manjša drevesca lahko razrežemo in odložimo v zabojnike za biorazgradljive odpadke, večja pa odpeljemo v centre za zbiranje odpadkov, v kolikor nimamo možnosti, da jih nadzorovano pokurimo. Zadnja leta je možno opaziti vedno več odvrženih naravnih okrasnih drevesc na gozdnih robovih v bližini naselij. Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc v naravo, vzgojenih izven Slovenije, kot tudi drugih organskih odpadkov iz vrtov predstavlja nevarnost za vnos škodljivcev in bolezni v gozd. Tveganje za vnos škodljivcev in bolezni predstavlja tudi saditev odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov v gozd, še opozarjajo na Zavodu za gozdove.