Poročali smo o zakonu, ki bi na ravni EU lahko kmalu poenostavil popravila pokvarjenih naprav namesto njihove zamenjave in Evropejcem dal t. i. pravico do popravila. V sosednji Avstriji pa so že pred nastopom tega zakona uvedli dodatne rešitve, ki so botrovale večjemu povpraševanju po popravilih v državi. Za najbolj učinkovito so se izkazali – vavčerji za popravilo.

Vladni program, zasnovan za boj proti elektronskim odpadkom v Avstriji, tako krije polovico stroška popravil za tiste, ki se odločijo, da želijo ravnati okolju prijazno in podaljšati življenje svojih elektronskih naprav. Program potrošnikom omogoča, da okvarjene naprave odnesejo na eno od 3500 lokacij po vsej državi. To velja za okvarjene naprave, kot so pametni telefoni, prenosni računalniki, aparati za kavo in pomivalni stroji, poroča Euronews. Cilj je popularizacija popravil aparatov, s čimer naj bi znižali količino e-odpadkov.

Od uvedbe te možnosti pred letom dni je bilo po podatkih avstrijskega ministrstva za okolje unovčenih že 560.000 bonov v vrednosti do 200 evrov. To je daleč nad pričakovanji, poudarjajo, oblasti so sprva namreč pričakovale, da bo do začetka leta 2026 unovčenih okoli 400.000 bonov. Trenutno v programu sodeluje 3469 podjetij. Zaradi velikega povpraševanja bo za program popravil letos na voljo 50 milijonov evrov več sredstev, so sporočili z avstrijskega ministrstva za podnebje in energijo.

Kakšna pa so pravila? Avstrijci lahko uveljavijo en bon na električni aparat, ki ga lahko uporabijo za popravilo. Ko je ta kupon unovčen, lahko uporabijo nov kupon za popravilo druge električne ali elektronske naprave.  Za vavčerje za popravila do leta 2026 je pri sosedih na voljo približno 130 milijonov evrov, ki prihajajo iz sklada EU za okrevanje in odpornost. 

Kot so po letu dni, odkar je program zaživel, sporočile avstrijske oblasti, so bili najpogosteje popravljeni pametni telefoni in mobilni telefoni, zabeležili so več kot 225.000 tovrstnih popravil. Pogosto so na popravila odpeljali tudi tudi pomivalne stroje – skoraj 45.000, pralne stroje – teh je bilo okoli 42.000). Na servisu so se pogosto znašli tudi kavni avtomati (41.000) in prenosni računalniki (23.000), so našteli. 

Evropska komisija sprejela predlog o pravici do popravila 

Kot smo poročali, je marca Evropska komisija sprejela nov predlog o uvedbi skupnih pravil za spodbujanje popravil blaga. Obetajo si, kot so zapisali v izjavi za javnost, prihranke za potrošnike, hkrati pa bo EU tako podprla cilje evropskega zelenega dogovora. Kot računajo, bo namreč posledica novih pravil tudi zmanjšanje količine odpadkov. Kot so poudarili, je imela doslej, če so se izdelki pokvarili, zamenjava z novim izdelkom pogosto prednost pred popravilom. Predlog naj bi tako zagotovil, da bo v okviru trajanja garancije popravljenih več izdelkov in da bodo imeli potrošniki lažje in cenejše možnosti za popravilo izdelkov. Za primer navajajo široko paleto izdelkov od sesalnikov in tabličnih računalnikov do pametnih telefonov, tudi ko garancija že poteče ali ko blago ni več funkcionalno zaradi obrabe. 

Lani smo zavrgli več kot pet milijard mobilnih telefonov 

Po vsem svetu je bilo lani kot odpadek zavrženih več kot pet milijard od skupno 16 milijard mobilnih telefonov, zato strokovnjaki pozivajo k večjemu recikliranju njihovih sestavnih materialov, ki pogosto ogrožajo naravo in zdravje ljudi. V primerjavi z drugimi deli sveta Evropa sicer zbere ali reciklira občutno večje količine e-odpadkov, je poročala STA. 

Če bi vse te odslužene mobilne telefone zložili enega na drugega, bi se ti povzpeli 50.000 kilometrov visoko, kar je 120-krat višje od Mednarodne vesoljske postaje, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ugotovili raziskovalci mednarodnega združenja organizacij za odgovornost povzročiteljev elektronskih odpadkov (WEEE forum).

Kot opozarjajo, bodo te naprave kljub temu, da vsebujejo dragoceno zlato, baker, srebro, paladij in druge reciklabilne komponente, svoj konec dočakale nekje pospravljene, odvržene ali sežgane, kar povzroča veliko škodo okolju in zdravju ljudi.

"Pametni telefoni so ene izmed elektronskih naprav, ki nas najbolj skrbijo. Če redkih materialov, ki jih vsebujejo, ne bomo reciklirali, jih bomo morali izkopati v državah, kot sta Kitajska in Kongo," je za AFP dejal generalni direktor mednarodnega združenja WEEE forum Pascal Leroy.

Kot je opozoril, se ljudje običajno ne zavedajo, da imajo vsi ti na videz nepomembni predmeti veliko vrednost, pri čemer predstavljajo ogromne količine na globalni ravni. "A e-odpadki se zaradi visokih stroškov nikoli ne bodo zbirali prostovoljno. Zato je zakonodaja nujna," je pozval.

Nedelujoči mobilni telefoni so le vrh 44,48 milijona ton težke ledene gore svetovnih elektronskih odpadkov, ki nastanejo na letni ravni in se ne reciklirajo, kažejo podatki globalnega monitoringa e-odpadkov za leto 2020.