Danes je Ura za Zemljo še vedno eno največjih okoljskih gibanj na svetu, ki poteka vsako leto z enakim ciljem kot leta 2007 – združiti svet v podporo ljudem in planetu. V podporo akciji luči ugašajo tudi na več kot sto znamenitostih po vsem svetu. Med njimi so Eifflov stolp v Parizu, stolp Skytree v Tokiu, Brandenburška vrata v Berlinu, rimski Kolosej in stolpa dvojčka Petronas v Kuala Lumpurju.  Vendar pa je vpliv gibanja že zdavnaj presegel le ugašanje luči za eno uro. 

V soboto ob 20.30 do 21.30 ure, je tako letošnja akcija Ura za Zemljo, znova združila ljudi po vsem svetu, ki so pokazali svojo predanost planetu. Ker se svetovna biotska raznovrstnost zmanjšuje z neverjetno hitrostjo, grozi približno milijonu vrst izumrtje, medtem pa je naš planet na robu globalnega segrevanja in onesnaženja s plastiko, ob tej priložnosti sporočajo iz WWF.  Vse župane v Sloveniji so pozvali, da se pridružijo letošnji akciji s 60-minutno izklopitvijo javne in dekorativne razsvetljave. WWF Adria vabi tudi vse državljane, da za 60 minut izklopijo luči v svojih domovih.

WWF, svetovna organizacija za varstvo narave, želi s to akcijo poudariti pomen narave kot temelj zdravega planeta in zdravih ljudi. Akcija Ura za Zemljo bo letos osredotočena na ozaveščanje o neverjetno hitrem izumrtju, kajti globalna biotska raznovrstnost še vedno z zaskrbljujočo hitrostjo upada, izpostavljajo: "Naš skupni dom se sooča z dvojnim izzivom podnebnih sprememb in izumrtja vrst, zato želi največje svetovno gibanje za ohranjanje planeta mobilizirati posameznike, podjetja in vlade, da najdejo rešitve, potrebne za izgradnjo trajnostne prihodnosti." 

Svet drsi v podnebno katastrofo 

V tem času pa so vedno glasnejša opozorila pred podnebno katastrofo. Predsednik ZN Antonio Guterres je pred kratkim opozoril, da svet "hodi v snu v podnebno katastrofo", saj pandemija covida-19, vojna v Ukrajini in pomanjkanje politične volje spodkopavajo prizadevanja človeštva za upočasnitev segrevanja planeta. 

Znanstvene posledice podnebnih sprememb so jasne, prav tako je jasna tudi matematika: da bi se lahko izognili najbolj uničujočim posledicam globalnega segrevanja, mora svet do leta 2030 skoraj prepoloviti izpuste toplogrednih plinov ter do sredine stoletja v celoti izbrisati svoj ogljični odtis, je dejal Guterres.  Toda ta želja ostaja daleč od realnosti, je ugotovil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Globalni izpusti se namreč povečujejo, nacionalne podnebne zaveze pa nimajo ambicij, za katere znanstveniki pravijo, da so nujne za čimprejšnjo opustitev fosilnih goriv, je bil kritičen.

Izdatke za okrevanje po pandemiji covida-19 je opisal kot "škandalozno neenakomerne" in kot zamujeno priložnost za pospešitev prehoda k čisti energiji. Dodal je, da bi ruska invazija na Ukrajino lahko dodatno spodkopala podnebno ukrepanje, saj bi države, ki se danes trudijo nadomestiti rusko nafto in plin, lahko ostale odvisne od fosilnih goriv, je poročala STA.