Cunami bi lahko kmalu prizadel večja mesta v Sredozemskem morju ali blizu njega, vključno z Marseillom, Aleksandrijo in Istanbulom. Kot poroča Guardian, obstaja namreč skoraj 100-odstotno verjetnost, da bo v naslednjih 30 letih območje Sredozemlja doletel več kot meter visok cunami, opozarja Unesco. Tveganje za cunami v sredozemskih obalnih skupnostih se bo po napovedih Unesca še povečalo zaradi dviga morske gladine. Cunamiji, visoki le 1,5-2 metra, imajo takšno moč, da lahko s tal dvignejo avtomobile, piše Guardian. 

Študija iz leta 2018, v katerih so preučevali cunamije na Kitajskem, je pokazala, da dvig morske gladine povečuje tveganje za prebivalstvo zaradi cunamijev, saj lahko ti potujejo dlje v notranjost. Pogostost poplav, ki jih povzroča cunami, se je povečala za 1,2 do 2,4-krat pri dvigu morske gladine za 45 cm in od 1,5 do 4,7-krat pri dvigu morske gladine za 90 cm, je pokazala raziskava. 

V Sredozemlju tveganje podcenjeno

Medtem ko se skupnosti v Tihem in Indijskem oceanu, kjer se zgodi največ cunamijev, praviloma zavedajo nevarnosti, je v drugih obalnih regijah, vključno s Sredozemljem, ta podcenjena, svari Unesco. Pet sredozemskih obalnih skupnosti v Sredozemlju se bo tako pridružilo Unescovem seznamu območij, ki morajo biti pripravljena na možnost cunamija. Poleg Aleksandrije, Istanbula in Marseilla, Unesco na seznam ogroženih postavlja še Cannes in špansko Chipiono. 

Kot je za Guardian povedal vodilni strokovnjak na tem področju v Unescu Bernardo Aliaga, sta bila cunamija leta 2004 in 2011 opozorilo pred tem, kaj nas čaka. Od tedaj so, kot pravi, ogrožena območja opozarjali na tveganja in tako marsikje poskrbeli za izboljšanje varnosti. A kot poudarja, so v tej pripravljenosti obalnih skupnosti še vedno določene težave in prostor za izboljšave: "Poskrbeti moramo recimo, da bodo skupnosti in obiskovalci nedvoumno razumeli opozorila," je izpostavil. 

"Tveganje za nastanek cunamija je, predvsem ob naraščajoči gladini morja, v večini regij podcenjeno, predvsem  v Sredozemlju," izpostavlja Aliaga. Kot dodaja, je temu tako, ker so takšni dogodki na tem območju redki in se opozorilo ne prenese od generacije do generacije. Kot opozarja, se je treba na takšne dogodke pripraviti tudi v Sredozemlju: "Ni vprašanje, če se bo zgodil cunami, vprašanje je, kdaj," je poudaril za Guardian.  Kot je spomnil, se je eden od večjih cunamijev v naši bližini zgodil leta 1755, ko je potres na Portugalskem sprožil šestmetrski cunami v Lizboni in Cadizu. 50.000 ljudi je takrat umrlo v potresu, številni pa so umrli še v požarih in cunamiju, ki sta sledila. 

Od uničujočega cunamija v Indijskem oceanu leta 2004 se je Unescov pacifiški center za opozarjanje na cunami, ki ga gostijo ZDA, tako odzval na 125 takšnih dogodkov, v povprečju na sedem cunamijev letno. Vzpostavili so  tudi 12 centrov za opozarjanje na cunami, ki pokrivajo večino oceana, vključno s Sredozemljem. V Sredozemlju in severovzhodnem Atlantiku je tako pet opozorilnih centrov, v Grčiji, Turčiji, Italiji, Franciji in Portugalski.

Spomnimo

Z višanjem globalne temperature ozračja je morska gladina narasla z bliskovito hitrostjo. Kot ugotavlja IPCC, je bila povprečna hitrost naraščanja morske gladine med letoma 1901 in 2010 še 1,7 milimetra na leto, med letoma 1993 in 2010 pa je narasla že na 3,2 milimetra na leto. Morska gladina bo glede na napovedi strokovnjakov v 21. stoletju še naprej strmo naraščala. Kot kažejo napovedi IPCC, bi dvig temperature ozračja za dve stopinji Celzija do leta 2100 povišal raven morske gladine med 0,3 in 0,93 metra. Nekatere raziskave pa napovedujejo celo, da bi se lahko morska gladina dvignila tudi za dva metra, četudi bi se dvig temperature ustavili pod dvema stopinjama Celzija.