Ste že okrasili praznično drevesce? Ste se odločili za umetno ali se ne morete upreti svežemu vonju iglic? Verjetno ste se že srečali z vprašanjem, ali je za okolje bolje izbrati umetno ali naravno drevo. Kot piše Euronews, na to vprašanje ni enega pravilnega odgovora, ampak je ta odvisen od različnih dejavnikov. Vprašati se je med drugim treba, od kod je drevesce in kako ter kdaj ga boste zavrgli po koncu praznične sezone.  Nekateri trdijo, da je umetno božično drevo dejansko bolj zeleno, saj se CO2, ki ga izpusti njegova proizvodnja, porazdeli po letih uporabe. To je lahko res, vendar se morate pri tem dolgoročno zavezati k njegovi uporabi. Izračuni kažejo, da je treba plastično drevo uporabljati od sedem do 20 let, če želimo, da ima ta nižji okoljski odtis od pravega. Tako je najboljši nasvet, če želite za svoje praznično vzdušje čim manj obremenjujete okolje, da umetno smrekico uporabljate čim dlje. 

A podatki žal kažejo, da večina kupcev na Otoku svoje umetno drevo zavrže po eni sami uporabi. Ema Murphy iz organizacije Friends of Earth za EuroNews tako poudarja, da če že kupite umetno božično drevo, nujno poskrbite, da bo to trajalo čim dlje. Poleg tega svetujejo, da če se odločite za novo umetno drevo, poskusite najti rabljeno. To vam lahko uspe na raznih spletnih straneh ali v trgovinah iz druge roke, svetujejo.  Če se odločite za naravno drevo, naj to zraste čim bližje vašemu domu, da s tem kar se da zmanjšate vpliv transporta na okolje, ki bi nastal s prevozom takšnega dreveščka. Preverite tudi, ali je drevo trajnostno.  

Zavod za gozdove svetuje uporabo naravnih okrasnih drevesc, pridelanih v Sloveniji 

Pri prodaji prazničnih dreves trgovski centri najpogosteje ponujajo kavkaško jelko. Ta iglavec je priljubljen tudi zato, ker mu skorajda ne odpadajo iglice. Pripeljejo jih večinoma iz gojitvenih nasadov v Zahodni Evropi. Z vidika trajnosti Zavod za gozdove Slovenije zato za praznično okrasitev priporoča domače smreke.  Kavkaška jelka izvira s Kavkaza, kjer ima razmeroma majhen areal, je pa zanimiva tudi po tem, da med vsemi jelkami zraste najvišje. V naravi so drevesa visoka od 60 do celo 80 metrov in imajo zelo lepo rast in obliko, je opisal profesor z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na ljubljanski biotehniški fakulteti Robert Brus.

V primerjavi z domačimi smrekami so kavkaške jelke kot božična drevesa zanimiva tudi zato, ker imajo iglice močneje pritrjene na vejice. Tudi če so dlje časa v toplem prostoru, zato iglic ne začnejo tako hitro odmetavati oz. jih sploh ne odvržejo. Poleg tega so vejice zelo na gosto obraščene z iglicami, tako da je videz teh krošenj bogat in košat. Večino kavkaških jelk trgovci k nam pripeljejo iz Zahodne Evrope, saj je največ gojiteljev v Belgiji, na Nizozemskem, v Veliki Britaniji. Gojijo jih v posebnih zunajgozdnih nasadih. Jelke za prodajo so običajno stare okoli deset let in vzgajane posebej za ta namen. 

Uporaba naravnih okrasnih drevesc, pridelanih v Sloveniji, je naravi najbolj prijazna oblika božične oziroma novoletne okrasitve z drevesci, zagotavljajo tudi na Zavodu za gozdove Slovenije. Kot so že pojasnili za naš portal, so drevesca, pridobljena v gozdu in naravi, najmanj škodljiv način, zrasla so brez dodatnega vlaganja energije in vode ter brez uporabe pesticidov, česar ne moremo trditi za naravna okrasna drevesca, pridelana oziroma vzgojena v velikih namenskih nasadih v drugih državah. Ta predstavljajo tudi tveganje za vnos novih nevarnih škodljivcev in bolezni gozdnega drevja v Slovenijo. 

Med okrasnimi drevesci, pridelanimi na gozdnih površinah, že vsa leta prevladujejo navadne smreke, pojasnjujejo na Zavodu za gozdove. Druge vrste gozdnih okrasnih drevesc, kot so bori in jelke, so bili in so še vedno v manjšini. Izraz božična jelka se med prebivalci nestrokovno uporablja za vse vrste okrasnih drevesc. Zavod za gozdove Slovenije že vrsto let ozavešča kupce, naj tudi pri izbiri okrasnih drevesc ravnajo odgovorno do okolja. 

V kolikor gre za okrasna gozdna drevesca, pridelana v Sloveniji, morajo biti le-ta med prevozom in na prodajnih mestih označena s plombo Zavoda za gozdove Slovenije. Lastniki gozdov plombe v obliki nalepke pridobijo skupaj z odločbo, ki določa pogoje in usmeritve pridobivanja okrasnih drevesc. Plombe morajo pri Zavodu za gozdove Slovenije pridobiti tudi lastniki nasadov gozdnih okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji. V kolikor izdajo eni stranki več kot 25 plomb, plombe zaračunajo po ceni 36 centov na plombo, manjše število plomb lastniki gozdov dobijo brezplačno. Te imajo letos rdeče nalepke. 

Kot pravi Brus, je domača smreka manj priljubljena, ker se ji razmeroma zgodaj osujejo iglice. "Ta problem je rešljiv na način, da se smreko postavi v posodo z vodo. In če smreka ni že predolgo odrezana, recimo če je sveža par dni, in če spodaj odrežete centimeter, dva ali tri debla, preden jo postavite v vodo, brez težav zdrži tudi do konca januarja, ne da bi začela odmetavati iglice," je kot rešitev ponudil profesor.

Opozoril je še na en vidik uvoza kavkaške jelke. Stroka namreč odsvetuje odlaganje odpadkov tujerodnih vrst v naravo, ker obstaja nevarnost, da se s tem tja zanese bolezen ali škodljivec, ki ga v naših gozdovih še ni. Tako svetuje vsem, ki se bodo odločili za kavkaško jelko, da jo po uporabi bodisi kompostirajo bodisi zažgejo.