"Drevesca iz gozda oziroma narave so pridobljena na gozdu in naravi najmanj škodljiv način, zrasla so brez dodatnega vlaganja energije in vode ter brez uporabe pesticidov, kar ne moremo trditi za naravna okrasna drevesca, pridelana oziroma vzgojena v velikih namenskih nasadih v drugih državah. Ta predstavljajo tudi tveganje za vnos novih nevarnih škodljivcev in bolezni gozdnega drevja v Slovenijo,'' pove Marija Kolšek, vodja službe za varstvo gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije. 

Če drevesca izvirajo iz mladega gozda, ima njihovo pridobivanje celo ugoden vpliv na gozdove

Večinoma se smrečice za okras v Sloveniji pridobivajo iz zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah. Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije. Če drevesca izvirajo iz mladega gozda, ima njihovo pridobivanje celo ugoden vpliv na gozdove, saj upoštevajoč usmeritve Zavoda za gozdove Slovenije, gozd s tem negujemo, pojasnjuje: ''V gozdu vsa mlada drevesca ne zrastejo v velika drevesa. Če je v mladem gozdu lahko na vsak kvadratni meter po ena smrečica, je v odraslem gozdu le okoli 500 odraslih smrek na hektar gozdne površine. Če bi vse mlade smrečice zrasle v velika drevesa, pa bi jih bilo 10.000 na hektar. Ker je prostora za vse premalo, med drevesi tekom rasti poteka naravna selekcija, zato se večina drevesc posuši in propade tudi brez vpliva človeka.''

Koliko smrečic iz slovenskih gozdov je postalo božičnih? 

V letu 2020 so lastnikom gozdov in namenskih nasadov gozdnih okrasnih drevesc izdali 15.000 plomb za označitev okrasnih drevesc med transportom in na prodajnih mestih. Iz letnih podatkov o oddanih plombah je razvidno upadanje povpraševanja po pridobivanju gozdnih okrasnih drevesc. V letu 2010 so izdali 31.000 plomb, v letu 2000 58.000 plomb.

Katere vrste iglavcev imamo v Sloveniji najraje? 

Med okrasnimi drevesci, pridelanimi na gozdnih površinah, že vsa leta prevladujejo navadne smreke, pojasnjujejo na Zavodu za gozdove. Druge vrste gozdnih okrasnih drevesc, kot so bori in jelke, so bili in so še vedno v manjšini. Izraz božična jelka se med prebivalci nestrokovno uporablja za vse vrste okrasnih drevesc. Zavod za gozdove Slovenije že vrsto let ozavešča kupce, naj tudi pri izbiri okrasnih drevesc ravnajo odgovorno do okolja. 

V kolikor gre za okrasna gozdna drevesca, pridelana v Sloveniji, morajo biti le-ta med prevozom in na prodajnih mestih označena s plombo Zavoda za gozdove Slovenije, ki je letos rumene barve. Lastniki gozdov plombe v obliki nalepke pridobijo skupaj z odločbo, ki določa pogoje in usmeritve pridobivanja okrasnih drevesc. Plombe morajo pri Zavodu za gozdove Slovenije pridobiti tudi lastniki nasadov gozdnih okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji. V kolikor izdajo eni stranki več kot 25 plomb, plombe zaračunajo po ceni 36 centov na plombo, manjše število plomb lastniki gozdov dobijo brezplačno.

Ali lahko izberemo drevesce v okoliškem gozdu? 

Kot opozarja Kolškova, lahko iz gozdov okrasna gozdna drevesca pridobivajo le lastniki gozdov. Če svojega gozda nimamo, ne smemo iti na primer v okoliški gozd in posekati izbrano drevesce. S tem lahko škodimo lastniku gozda, ki gozd neguje in vzgaja in ne izkazujemo spoštovanja tuje lastnine, je jasna.  Zakon o gozdovih določa, da se lahko sečnja gozdnih okrasnih dreves opravlja le na podlagi odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, s katero se določi pogoje in usmeritve za pridobivanje okrasnih drevesc. Prevoz in prodaja okrasnih dreves sta po določilih zakona dovoljena, če je okrasno drevo opremljeno s plombo, ki jo izda Zavod za gozdove Slovenije, iz katere sta razvidna izvorno gozdnogospodarsko območje in leto poseka. V kolikor se določb zakona ne spoštuje, gre za prekršek, ki se kaznuje z globo. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc po določilih Zakona o gozdovih izvaja gozdarska inšpekcija.

Če imate umetno drevesce, ga uporabljajte čim dlje 

Tudi kdor za okras uporablja umetno drevesce, naj se obnaša odgovorno do okolja, pozivajo na Zavodu za varstvo gozdov: ''Umetno okrasno drevesce naj se ne zavrže že po nekaj letih, ampak naj se ga uporablja čim dlje. V eni od tujih raziskav vplivov pridelave okrasnih drevesc na okolje je bilo ugotovljeno, da mora umetno okrasno  drevesce služiti svojemu namenu 20 let, da se njegov negativni vpliv na okolje izenači z negativnim vplivom pridelave naravnih okrasnih drevesc iz nasadov.''

Na tržišču so na voljo tudi živa okrasna drevesca v lončkih. Pa ga lahko po koncu praznikov sami posadimo v okoliški gozd? V gozd se drevesc, ki nimajo ustreznih dokumentov o izvoru, ne sme saditi, je jasna Kolškova: ''Okrasna drevesca v lončkih teh dokumentov nimajo, zato se jih v gozd ne sme posaditi, lahko pa se jih posadi na površine izven gozdov. Kdor ustreznih površin v svoji lasti nima, drevesce lahko podari tistim, ki te površine imajo ali pa ga vrne prodajalcu.''

Kako pravilno poskrbimo za odlaganje božičnega drevesa?

Po končanih praznikih oziroma po uporabi okrasnega drevesca poskrbimo tudi za njegovo pravilno odlaganje. Manjša drevesca lahko razrežemo in odložimo v zabojnike za biorazgradljive odpadke, večja pa odpeljemo v centre za zbiranje odpadkov, v kolikor nimamo možnosti, da jih nadzorovano pokurimo. Zadnja leta je možno opaziti vedno več odvrženih naravnih okrasnih drevesc na gozdnih robovih v bližini naselij. Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc v naravo, vzgojenih izven Slovenije kot tudi drugih organskih odpadkov iz vrtov predstavlja nevarnost za vnos škodljivcev in bolezni v gozd. Tveganje za vnos škodljivcev in bolezni predstavlja tudi saditev odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov v gozd, še opozarjajo na Zavodu za gozdove.