Ste svoj hladilnik znova prebogato založili in vam je žal, ko ugotovite, da vam nikakor ne bo uspelo porabiti vsega, kar ste domov prinesli v nakupovalnih vrečkah? V švicarski Ženevi so takšen problem naslovili na prav poseben način. Kot poroča AP, so v prizadevanjih, da bi spodbudili bolj okoljsko zavedno vedenje potrošnikov, na ulice postavili hladilnike, do katerih imajo brezplačen dostop vsi mimoidoči. S hrano pa jih napolnijo restavracije, gospodinjstva, trgovine, ki jim je ostalo preveč hrane, ki se bi lahko kmalu pokvarila. Tako rešijo številne glave solate, nešteto štruc kruha in lončkov jogurta.

Neprofitna organizacija Free-Go je poskrbela, da so na ulicah Ženeve postavljeni štirje hladilniki in nekaj polic, na katerih se najde pravo malo bogastvo, ki bi sicer pristalo v košu za smeti. Tako si lahko mimoidoči postrežejo s sadjem, zelenjavo, kruhom, celo rogljički. Seveda brezplačno, opisuje AP. Načrtujejo širitev programa, ki sicer stane 40.000 evrov na leto, kmalu pa se bo na ulicah pojavil še en hladilnik. Program podpirajo tako nevladne organizacij kot vlada.

Hladilnike po mestu postavljajo strateško in vsa hrana, ki se znajde v njih, poide še prej kot v roku ene ure, pravijo. Ljudje običajno, ko prispe dostava, že čakajo na brezplačno hrano. Samo prvi hladilnik, ki so ga postavili, je od začetka delovanja prihranil že 3,2 tone hrane in jo rešil pred tem, da bi pristala na odpadu. 

Donacije so seveda raznolike, v hladilnikih se vsak dan najde kaj drugega, nekateri so zato včasih tudi razočarani nad brezplačno ponudbo, a večinoma so zadovoljni in vsake toliko si lahko privoščijo kaj, česar sicer nikoli ne bi poskusili ali kupili. Kot za AP pripoveduje 54-letna učiteljica Severine Cuendet, sama hladilnike večkrat napolni s svežimi pridelki s svojega vrta. Nekateri imajo preveč, marsikomu se kdaj zgodi, da kupi preveč, po drugi strani pa je v tej soseski veliko tistih, ki potrebujejo pomoč. Zato sem nad to iniciativo navdušena. 

Od vse donirane hrane je naposled v smeteh pristalo le tri odstotke takšne hrane, ki je ni nihče prevzel, ocenjujejo organizatorji. Kot za AP pove vodja projekta Marine Delevaux, zaradi zdravstvenih in zakonskih razlogov ne sprejemajo zamrznjene hrane, predpripravljene hrane, odprtih pločevink ali ostale hrane v odprti embalaži in alkohola. Tisti, ki donirajo hrano, jamčijo, da je hrana še užitna in varna za uživanje. 

Kot opisuje Delevauxova, je odziv na projekt zelo dober. Podjetja in restavracije, pa tudi posamezniki, radi podarijo hrano, da ta ne gre v nič. Uvedli so celo poskusni projekt načrtovanih pobiranj donacij in vzpostavili 'vročo linijo' za tiste, ki bi radi donirali hrano. Ponjo tako pridejo tudi na dom. Kot povedo v organizaciji Free-go, Ženeva ni edino evropsko mesto, kjer je zaživela ta zelena pobuda za zmanjšanje odpadne hrane. Podoben sistem imajo tudi v Bernu, idejo pa so uvozili iz Nemčije. 

V Evropski uniji zavržemo 153 milijonov ton hrane na leto, kaže lansko poročilo. Gre celo za večjo količino hrane, kot je uvozimo, so izračunali. Količino zavržene hrane v Uniji bi morali do leta 2030 vsaj razpoloviti, da bi izboljšali prehransko varnost in naslovili podnebno krizo. Odpadna hrana povzroča prekomerno porabo naravnih virov, kot so obdelovalne površine, energija in voda.

Globalno gledano, vržemo stran toliko hrane, kot je pridelamo na pridelovalni površini, veliki za kar 635 Slovenij. V razvitih državah, kjer imamo svežo in poceni hrano vedno na voljo, tako med odpadke romajo ogromne količine odvečne hrane, hrane s pretečenim rokom uporabe ali celo sveže hrane. A pri tem se moramo zavedati, da smo zaradi hrane, ki je mogoče sploh ne zaužijemo, izsekali gozdove, na izumrtje obsodili številne rastlinske in živalske vrste, preselili avtohtona prebivalstva in degradirali prst.