Uhajanje plina iz plinovoda Severni tok bi lahko bilo najobsežnejše doslej, svarijo znanstveniki. S seboj poleg varnostnega tveganja uhajanje plina prinaša tudi veliko podnebno tveganje. Pri tem se namreč sprošča ogromna količina uhajajočega toplogrednega plina metana. Prve ocene kažejo, da se je doslej sprostila tolikšna količina emisij, kot jo v letu dni povzroči 1,3 milijona avtomobilov, piše The Guardian. 

Metan – močan toplogredni plin 

Metan je 'krivec' za skoraj tretjino porasta globalne povprečne temperature od začetka industrijske revolucije. V ozračje se sprošča med proizvodnjo nafte in plina ter v kmetijstvu. V ozračju se zadržuje manj časa kot ogljikov dioksid, vendar je veliko močnejši, saj zadržuje več toplote v ozračju. Po podatkih iz najnovejšega poročila medvladnega panela za podnebne spremembe prispeva okrog polovico neto dviga globalne povprečne temperature za eno stopinjo Celzija od predindustrijske dobe. Zmanjševanje izpustov metana je pomemben in hiter način, kako lahko omejimo nadaljnje segrevanje ozračja v prihodnjih desetletjih, se strinjajo strokovnjaki. 

Znanstveniki se bojijo, da bi lahko bilo uhajanje metana, ki se bo sprostil iz Severnega toka, eno najhujših doslej, tako predstavlja veliko podnebno tveganje ob že tako zaostreni podnebni krizi. Nobeden izmed prekinjenih plinovodov Severni tok, ki potekata med Rusijo in Nemčijo, ni deloval, vendar sta oba vsebovala zemeljski plin. Ta pa večinoma sestoji iz metana – toplogrednega plina, ki je za ogljikovim dioksidom največji povzročitelj globalnega segrevanja. Kakšen bo obseg emisij, je še vedno nejasno, prve ocene znanstvenikov, ki temeljijo na količini plina v enem od plinovodov, pa se gibljejo med 100.000 in 350.000 tonami metana, piše The Guardian. Nemška agencija za okolje je sporočila, da na plinovodu ni bilo ustreznih mehanizmov za zadrževanje, zato bo verjetno ušla celotna količina plina.

Nepotreben in nepremišljen izpust v ozračje 

Profesor Grant Allen z Univerze v Manchestru meni, da je malo verjetno, da bi lahko izpust emisij v zrak preprečili naravni procesi. Kot je pojasnil za The Guardian, gre namreč za ogromno količina plina v res velikih mehurčkih. Če gre za manjše količine plina, se lahko le-te do določene mere razgradijo v okviru naravnih procesov. A glede na dosedanje izkušnje gre za preveliko količino metana, da bi ga lahko predelali naravni procesi, meni Allen. Za razliko od razlitja nafte plin ne bo imel tako onesnažujočega učinka na morske ekosisteme, je pojasnil Allen. "Toda kar zadeva toplogredne pline, je to nepremišljen in nepotreben izpust v ozračje."

Jasmin Cooper, profesor iz Imperial College London za The Guardian pojasnjuje, da je okoli uhajanja iz plinovoda veliko negotovosti in neznank. Kot dodaja, je težko oceniti, koliko metana bo dejansko končalo v ozračju, a potencialno bi lahko v ozračju končalo na stotine tisoč ton metana, kar je izredno velika količina, opozarja. 

Severni tok 2 naj bi, tik preden je Rusija napadla Ukrajino, vseboval približno 300 milijonov kubičnih metrov plina. Samo ta količina bi pomenila 200.000 ton metana, je dejal Cooper. Če bi se v resnici sprostila takšna količina, bi to pomenilo, da je uhajanje obsežnejše od doslej največjega uhajanja plina v zgodovini ZDA, ki se je zgodilo v Kaliforniji leta 2015. Lahko bi šlo za enega največjih uhajanj plina doslej, sklene Cooper: "Metan je za podnebje precej velika grožnja, saj je izredno močan toplogredni plin." 

Plinovoda v Baltskem morju sedaj puščata že na štirih mestih. Četrto uhajanje je zaznala švedska obalna straža. Prva tri uhajanja na plinovodih Severni tok 1 in 2 so zaznali v začetku tedna. Zadnje, četrto uhajanje, je sicer manjše od ostalih treh, zaznali pa so ga na plinovodu Severni tok 2. Razdalja med uhajanjema na švedski strani je 1,8 kilometra.