Organizacija Greenpeace je preučila javni prevoz v Evropi glede na njegovo dostopnost in cenovno dostopnost v 30 evropskih državah. In kakšne so ključne ugotovitve njihovega poročila o učinkovitosti javnega prevoza med evropskimi državami? Javni prevoz je v številnih državah predrag, izpostavljajo. Razen Luksemburga in Malte, ki državljanom omogočata brezplačen domači javni prevoz, so le Avstrija, Nemčija in Madžarska uvedle relativno ugodne vozovnice za celotno državo, ki stanejo manj kot tri evre na dan. Približno dve tretjini analiziranih držav namreč sploh nimata dolgoročnih vozovnic za celotno državo. 

Mesta z najcenejšimi mesečnimi ali letnimi vozovnicami so Praga, Bratislava, Rim in Dunaj. Cena dnevne vozovnice oziroma dnevni strošek za prebivalce je okoli 0,85 evra ali še manj. Najdražji javni prevoz v Evropi pa imajo London, Dublin, Pariz in Amsterdam. Dnevne vozovnice tu stanejo več kot 2.25 evra na dan, so izračunali pri Greenpeace. 

In kakšna je končna razvrstitev na lestvici? Na vrhu je Luksemburg, ki se ponaša z najboljšim javnim prevozom v Evropi, sledijo pa mu Malta, Avstrija, Nemčija, Ciper, Španija, Švica, Madžarska, Nizozemska, Estonija, Češka, Belgija, Irska, Slovenija in Velika Britanija. Sledijo še Danska, Portugalska, Švedska, Poljska, Litva, Finska, Francija, Italija, Slovaška, Romunija, Latvija, Norveška, Grčija, Hrvaška, na repu pa se je znašla Bolgarija. 

Nekoliko drugačna je lestvica glede na učinkovitost in cenovno ugodnost prestolnic. Najbolje se je odrezal Talin, sledijo Luksemburg,  Valletta, Praga, Bratislava, Madrid, Rim, Dunaj, Atene, Sofija, Varšava, Bruselj, Ljubljana, Lizbona, Budimpešta , Riga, Vilna, Bern, Oslo, Helsinki, Zagreb, Berlin, Kopenhagen, Stockholm, Bukarešta, Pariz, Amsterdam, London, Dublin.

Kakšno je stanje v Sloveniji?

Slovenija in Ljubljana sta pristali na 14. mestu lestvice. Kot smo že poročali, je tudi Zveza potrošnikov Slovenije analizirala povezave javnega prevoza med vsemi regionalnimi središči v Sloveniji, ugotovili so, da v Sloveniji v resnici ni prave alternative avtomobilu. Kot so opozorili, pri tem lahko država zgradi ceste in parkirišča ter prebivalcem prepusti, da za prevoz poskrbijo sami, z osebnimi avtomobili. Problem takega pristopa je, da je zmogljivost prevoza po cesti tako omejena, da zelo kmalu pride do infarkta. Največje težave slovenskega javnega prevoza glede na njihovo analizo so številne, med njimi (ne)preprostost uporabe sistema javnega prevoza. 

Kaj pa dobri primeri? 

Imamo pa v Evropi vedno več dobrih in 'zelenih' zgledov. Tako so nemški potniki lahko lansko poletje za devet evrov mesečno uporabljali skorajda vsa sredstva javnega prevoza. Zadnji dan avgusta se je veliki nemški eksperiment v javnem prometu, ki so ga uvedli v času energetske draginje, končal.  "To je bil velik uspeh," ocenjujejo pristojni. Vlaki, avtobusi in tramvaji so to poletje tako prepeljali občutno več potnikov kot pred pandemijo. Rezultat pa: vsak peti potnik je znova odkril javni promet, so takrat izpostavili na Deutsche Bahnu. Prav tako se je nekoliko izboljšala kakovost zraka, kaže študija Univerze v Potsdamu. Zaradi nenadnega porasta potnikov pa se seveda niso izognili nepopisnim gnečam v času praznikov in na linijah, ki vozijo do turistično zanimivih mest.

Mineva že tretje leto, odkar je Luksemburg leta 2020 postal prva država na svetu, ki je odpravila cene vozovnic za ves javni prevoz. Tri leta kasneje so prebivalci polni hvale sheme brezplačnega javnega prevoza. Sistem jim namreč omogoča preprosto potovanje, je zelo pozitiven za okolje, nekateri pa so nanj začeli gledati celo kot na temeljno človekovo pravico. Ni pa spremenil tega, da na cestah kljub temu še vedno kraljujejo avtomobili.

Greenpeace poziva k cenovno ugodni enotni podnebni vozovnici

Mednarodna okoljska organizacija Greenpeace poziva vlade, naj uvedejo cenovno ugodne podnebne vozovnice za ves javni prevoz. Evropsko komisijo pa poziva, naj to omogoči in v prihodnosti uvede enotne podnebne vozovnice za vso Evropo. 

Javni prevoz so označili za luksuzno dobrino, saj je, kot so odkrili, v večini evropskih držav obdavčen po stopnji, ki je višja od številnih osnovnih storitev. V šestih evropskih državah pa je javni prevoz obdavčen celo toliko kot nekatere luksuzne dobrine, kot je nakit ali prestižne ure. 

Hkrati je DDV na čezmejne letalske vozovnice v EU 0 odstotkov, kerozin za letala pa tudi ni obdavčen, zaradi česar je cena prometa, ki najbolj onesnažuje okolje, nizka, podnebju prijazen prevoz pa ostaja drag, opozarja Greenpeace. 

Za financiranje teh storitev in preusmeritev spodbud stran od najbolj onesnažujočih oblik potovanja Greenpeace poziva nacionalne vlade in EU, naj odpravijo davčne oprostitve za mednarodne lete in letalsko gorivo ter naj še izboljšajo in razširijo svoj obstoječi javni prevoz, so zapisali v sporočilu za javnost.